Minister Križanič dela bolje, kot govori, kot minister za finance pa govori preveč in premalo disciplinirano, je ministra v bran vzel premier Borut Pahor.

Križanič je namreč veliko prahu v javnosti dvignil z nedavno napovedjo povečanja števila dohodninskih razredov in posledičnega višjega obdavčenja plač. Predlog je na seji obravnavala vlada, ki je odločila, da zakon o dohodnini ne bo posegal v število dohodninskih razredov, ampak bo vlada večino predlogov premaknila na področje morebitnih strukturnih sprememb.

Vladno odločitev, da "ta tematika sodi v strukturne spremembe" in se bo zato obravnavala v okviru zakona o strukturnih spremembah in ne zakona o spremembi zakona o dohodnini, je po seji vlade sporočil finančni minister France Križanič.

Država je po Pahorjevih besedah pred nevarnostjo visokega primanjkljaja, dolga, prihodki v državno blagajno pa so manjši kot kdaj koli prej. Ker se poleg tega spopadamo še z najmanjšo rastjo do zdaj, je priprava razvojno naravnanega proračuna velika odgovornost, je dodal premier.

Delo in znanje ne bosta obdavčena
Ali premik večine predlogov iz predloga spremembe zakona o dohodnini pomeni, da se bo število razredov, morebitne davčne stopnje in drugo povečevalo ali spreminjalo v okviru zakona o strukturnih sprememb, Križanič ni povedal, je pa poudaril, da vlada "ne bo šla v davčne obremenitve dela in znanja". Progresijo se bo iskalo posredno, je še dodal.

Novela zakona o dohodnini se ne umika, je še pojasnil minister, a bo uvedla le manjše spremembe, večje pa bodo obravnavane v okviru strukturnih sprememb. Tako zakon uvaja olajšave za prejemnike subvencij za obdelavo težje dostopnih kmetijskih zemljišč, ohranitev olajšave za starše, če imajo vzdrževani člani majhen dohodek, in obdačitev rezidentov, ki delajo v tujini.

"Neklasično koalicijsko usklajen predlog"
Nestrinjanje s tistim delom novele zakona o dohodnini, ki je napovedovala povečanje obdavčenja plač, so izrazile tako koalicijske kot opozicijske stranke. Križanič je pojasnil, da je ministrstvo pripravilo šest predlogov in jih usklajevalo v okviru koalicijskih poslanskih skupin, ki so se nato uskladile o enem. "Ni bil klasično koalicijsko usklajen," je dejal Križanič.

Vlada je obravnavala tudi spremembe zakona o bančništvu in dohodku pravnih oseb.

Nekdanji ministri počitnic ne bodo plačevali z regresom
Vlada je odpravila odločbe o letnem dopustu nekdanjih ministrov, kar pomeni, da regresa ne bodo dobili. Premier Borut Pahor je dejal, da bo ta odločitev veljala tudi za ministre zdajšnje vlade. Ministrstvo za javno upravo je namreč sklenilo, da nekdanji ministri med prejemanjem nadomestila plače niso v delovnem razmerju, torej ne delajo, ampak nadomestilo dobivajo za brezposelnost, zato nimajo pravice do regresa in dopusta.

Zalar: Z alternativo do zmanjšanja obremenitve sodišč
Vlada je obravnavala tudi predlog zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov in novelo zakona o sodiščih. Oba zakonska predloga naj bi zmanjšala število sodnih zaostankov, z ustanovitvijo specializiranega oddelka pa naj bi se zmanjšala tudi gospodarski in organiziran kriminal, je dejal minister za pravosodje Aleš Zalar.

Pogačnik: Pomoč mlekarjem in proizvajalcem pšenice
Vlada je odločitve sprejemala tudi na področju kmetijstva in sprejela "ukrep de minimis", ki bo v pomoč proizvajalcev mleka in pšenice. Za vsako področje bosta na voljo dva milijona evrov, ki jih bodo razdelili med proizvajalce, ki so najbolj ogroženi. Proizvodnja mleka in pšenice v kmetijstvu najbolj občutita krizo, je dejal minister za kmetijstvo Milan Pogačnik in spomnil, da je zaradi neurij kakovost pšenice tako slaba, da je 90 odstotkov primerne le za krmo, ta pa se odkupuje po ceni 95 evrov za tono.