V uvodnem delu pogovora, ki ga je vodil Boštjan Veselič,je Kučan pojasnil svoj znameniti stavek "danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan". Po njegovih besedah je šlo pri njem v enem delu za upravičeno veselje zaradi tega, ker smo dobili svojo državo, v drugem delu pa za zavedanje, da prihaja dan, ko bo treba državo tudi upravljati.

Pojasnil je tudi svojo plat zgodbe glede takratnega dogajanja pred nastankom samostojne Slovenije, saj da se pojavljajo različne interpretacije. Poudaril je, da je bila njegova takratna skrb, pri čemer je imel tudi podporo predsedstva Republike Slovenije, doseči soglasje političnega vodstva o osamosvojitvi. To je izviralo iz poznavanja razpoloženja v Beogradu in v takratnem vrhu JLA, je dodal.
"Vsaka neenotnost bi omogočila igranje na razlike," je poudaril in dodal, da bi neenotnost lahko vnesla tudi dvom med ljudi. Enotnost je bila njegova skrb tudi zaradi "prerivanja, prehitevanja, zamolčevanja in obhoda zakonitih institucij, ko se je pripravljal plebiscit in ko je mimo predsedstva, mimo izvršnega sveta, mimo skupščine takratni predsednik Demosa povedal datum plebiscita".

Ko so stranke sklenile, da skupaj prevzemajo odgovornost za izide plebiscita in da si nobena ne bo prisvajala uspeha plebiscita, pa je postal prepričan, da je to postal projekt slovenske politike, je dejal.
"Interpretacija, ki služi političnim položajem"
V nadaljevanju se je dotaknil tudi izjav Janeza Janše, da je Kučan okleval glede slovenske samostojnosti in bil celo proti njej. Pojasnil je, da je bilo njegovo prepričanje takrat, da osamosvojitve ne bi bilo mogoče izpeljati, če bi glasovanje na plebiscitu privedlo do glasovanja oz. opredeljevanja enega dela naroda proti drugemu.
"Takrat je bilo odprtih veliko front v slovenski politiki. Ne toliko navznoter, čeprav tudi, predvsem navzven, v odnosu do beograjske politike, tudi do mednarodnega okolja, ki osamosvojitvi Slovenije ni bilo naklonjeno. Vse te okoliščine je bilo treba upoštevati. Zato sem si prizadeval dobiti podporo, da v slovenskem političnem vrhu ne bi moglo biti razpok. Zato je tudi bilo toliko razprav, kako izpeljati plebiscit. Če to danes kdo za nazaj interpretira s stisnjenimi zobmi, celo da je pesek škripal med zobmi, potem je to seveda njegova stvar," je dejal. Ob tem je opomnil, da se zdi, da se v današnjih političnih konfrontacijah te dogodke interpretira tako, da služijo današnjim političnim položajem, ne pa kot so se dejansko zgodili.

Na vprašanje, zakaj še vedno precejšen del političnega prostora zasedajo teme o Udbi in nekdanjem režimu, je odgovoril, da ljudje, ki nimajo česa povedati o prihodnosti, govorijo o preteklosti. Strinjal se je tudi z besedami premierja Mira Cerarja, da je Slovenija zaspala. "In to tisti del, ki ima pogled obrnjen nazaj in ki za opravičevanje svoje sterilnosti razloge kar naprej išče v različnih fantomih," je dodal.

"Nastopajo fantomske Murgle, forumi, njegova poblaznela politika, jugonostalgija, nasprotovanje osamosvojitvi in tako naprej … Vse je v funkciji opravičevanja nepripravljenosti za dialog, ki privede do patpoložaja v slovenski politiki," je prepričan. Ta patpoložaj pa je pogojen s sprejemanjem programa. Ob morebitnem nesprejemanju pa tisti, ki ga zavrnejo, postanejo sovražniki, je poudaril.
Na ta način pa se oddaljujemo od vprašanja, kaj je jedro težave. Številne nedavne pozive k enotnosti pa razume kot moralni poziv, da brez enotnosti te države ne bomo mogli več upravljati. Če pa tem pozivom ne bo sledil konkreten program, ki bo vključeval zavezništvo, enotnost, bodo ostali zgolj v sferi morale, je dodal. Najprej pa je treba, in to je najtežji del, določiti jedro težave, je poudaril.

Ni mu žal, da Forum 21 ni stranka
Glede Foruma 21 je Kučan povedal, da mu ni žal, da ni namesto društva ustanovil stranke. Odločitev za ustanovitev Foruma je dozorela ob spoznanju, da v Sloveniji na splošno ni dialoga, je pojasnil. Izpostavil je dve težavi, ki se pojavljajo glede Foruma 21 in po njegovem mnenju podobnih civilnodružbenih organizacij, ki niso čista podvojitev političnih strank.
Meni, da v Sloveniji do njih vlada odklonilen odnos in se jih ne razume kot polje, kjer se preverjajo stališča ter oblikujejo predlogi in zavezništva. Druga težava pa se mu zdi, da je pisanje v delu medijev o tem agitpropovsko. Tu je izpostavil očitke Forumu 21: vpliv na lastninjenje, sprejemanje zakonov, vplivanje na tožilce, policijo, gospodarstvenike, banke, medije …
Ta način predstavljanja po njegovem mnenju koristi ljudem, ki nikoli niti niso bili na nobenem njihovem srečanju, ta predstava pa nato po njegovih besedah ustreza fantomom, ki neformalno obvladujejo slovenski politični prostor. "Velikokrat za to, da se prikrije, kdo v resnici obvladuje politični prostor," je dejal. Meni, da gre za metodo političnega delovanja, ki v središče postavlja enega človeka in svet tolmači kot zaroto proti enemu človeku, ki se ga že od sredine 80. let preteklega stoletja poskuša odstraniti iz političnega življenja. Ob tem je ponovil, da se s tem oddaljujemo od dejanske težave.
Nanj se obračajo premierji
Čeprav je najprej v odgovoru na vprašanje, ali ga je kateri izmed premierjev kdaj prosil za nasvet, zanikal, da bi ga kdo izmed zadnjih treh premierjev oz. premierka kadar koli prosil kaj takega, je takoj dodal, da se je dvakrat sešel z Alenko Bratušek. Tako ga je nekoč spraševala za mnenje o političnih posledicah dviga DDV-ja, pri čemer je dodal, da na sestanku pri njej ni bil sam. Dvakrat je govoril tudi z Borutom Pahorjem – enkrat sta govorila o poskusu reševanja Mure, drugič pa, ko ga je mobiliziral Pahor, da bi na evropskem vrhu o BiH-u zanj pripravil svoje videnje tamkajšnjih razmer.

O nastajanju novih strank je povedal, da je ključno vprašanje, zakaj nastajajo in zakaj dobijo veliko podporo javnosti. To je po njegovem mnenju vprašanje za uveljavljene stranke, zakaj jim upadata podpora in zaupanje. Na nove stranke so prav tako vezana velika pričakovanja na eni strani in razočaranje na drugi, ki pa se po volitvah ne uresničijo, zato imamo cikle rasti in upadanja zaupanja, je ocenil.

Pogovor je tudi naprej potekal o Janši. "S človekom, ki ga omenjate, nimam nobenega konflikta. Sem pa v nekem stalnem nasprotovanju metodam, ki jih uporabljajo on, njegova stranka in krog njegovih privržencev. Je pa to občudovanja vreden nabor vseh političnih sredstev, dopustnih in nedopustnih z vidika demokracije. Teh metod pa ne vidim kot nekaj, s čimer bi se lahko sprijaznil," je dejal. Malce se je v tem kontekstu pošalil tudi na svoj račun, rekoč, da delno drži, da imata on in laž kratke noge. "Dejstvo je, da imam kratke noge. Z vsem drugim pa se ne bi mogel strinjati."

Dodal je, da bi še vedno šel na kosilo z Janšo, težav ne bi imel niti s plačilom tega, a takšna simbolna gesta po njegovem mnenju ne bi bila dovolj za rešitev globljih vprašanj, povezanih s tem.
Presenečen nad odzivi na Peterletov obisk
Beseda je nanesla tudi na obisk razprave Foruma 21 Lojzeta Peterleta. Voditelja je zanimalo, ali je Kučan povabil tudi SDS, na kar je Kučan odvrnil, da so k razpravi o prihodnosti EU-ja povabili vse slovenske evropske poslance, a se je Milan Zver opravičil. Po njegovem mnenju pa so prav napadi z desnice na Peterleta po obisku razprave Foruma 21 pokazali, kako daleč pravzaprav smo od sprave, in so ga tudi presenetili.

V oceni dela Cerarjeve vlade je dejal, da je treba imeti jasne predloge za ukrepe in nato poiskati zavezništvo v javnem mnenju. Ljudje so po Kučanovih besedah že naveličani kupčkanja, premetavanja krivde in iskanja krivcev, a so pripravljeni zategniti pas ob jasnih in realnih obetih boljšega življenja. A tega jim do zdaj ni še nihče ponudil, je poudaril. Za novo vlado pa je še prezgodaj reči, ali ji je to uspelo storiti, meni nekdanji predsednik države. Bi pa bilo normalno želeti si, da ji uspe, je dodal. Kot pozitivno pa je označil umiritev političnega ozračja.

Izpostavil je tudi težavo slovenske politike, da poskušajo vlade začeti vedno znova in izničiti dosežke predhodnikov, kar izpade sicer kot neko zmagoslavje v slogu "premagali smo jih", a je zgolj prerivanje ob domačem ognjišču.
Prav tako je opozoril na porušen odnos med izvršilno in sodno vejo oblasti, kjer opaža tendenco, da si izvršilna oblast podjarmi sodno. Zato je pri sodni reformi treba biti previden, saj gre za občutljiv sistem, pritiski in odločitve sodnikov pod pritiskom pa ne bodo dosegli pravega namena, je izpostavil. Odprava trajnega mandata se mu zato zdi neprava odločitev, še večjo vlogo v odločanju o usodi sodnikov pa bi podelil sodnemu svetu.
Za konec je izrazil optimizem, da bo Sloveniji uspelo rešiti težave, svoje upanje pa tako kot prej polaga v novo vlado. Prav tako upa, da bo slovenska politika iskala podporo pri tej vladi, če bo s svojimi predlogi to seveda upravičila, opozicija pa da ne bo zgolj metala palice v kolesje.