Foto:
Foto:

Na vprašanje o odnosih med državama je povedal, da so bili odnosi med Slovenijo in Hrvaško tudi že slabši. Kučan je optimist in meni, da bodo v prihodnosti lahko le boljši.

To pa bo mogoče, če bodo politiki obeh držav izhajali iz tistega, kar so skupni interesi obeh držav. Največji interes obeh držav je, da potem ko bo Slovenija postala članica EU-ja, to postane tudi Hrvaška in da se schengenski zid tako premakne dlje proti vzhodu.

Najtežje vprašanje je ozemeljsko vprašanje
Najtežji problem pa je reševanje vprašanja o hrvaško-slovenski meji, zato je pri tem potrebno upoštevati interese obeh strani, je dejal Kučan. Po njegovem do zdaj ni bilo volje, da bi se ta problem razrešil in bi politiki obeh držav prevzeli odgovornost pred javnostjo na obeh straneh. Arbitraža še vedno ostaja kot možnost dokončne rešitve spora na morju. Dodal pa je, da je po njegovem arbitraža le neke vrste izgovor oziroma priznavanje nesposobnosti obeh držav, da se o rešitvi problema ne moreta dogovoriti.

Trdinov vrh naj bo planinski dom
Ob vprašanju meje v Piranskem zalivu se je Milan Kučan spomnil pogovora z nekdanjim hrvaškim predsednikom Franjom Tudjmanom. Tedaj je bila ena od možnosti tudi začasen najem manjšega dela Savudrijskega polotoka. Na vprašanje, zakaj je Slovenska vojska še vedno na Trdinovem vrhu, je nekdanji slovenski predsednik odgovoril, da nima odgovora.

Po Kučanovem mnenju argument, da meja ni določena, po vstopu Slovenije v Nato ne bo več držal. Vojaški objekt na Trdinovem vrhu nima nobenega namena in bi bilo bolje, če bi na tem mestu odprli planinski dom, je povedal Kučan.

Dolg hrvaškim varčevalcev pri Ljubljanski banki
O zahtevah hrvaških varčevalcev do Ljubljanske banke je Milan Kučan povedal, da ima problem dve ravni. Ena raven je civilno-pravni odnos med varčevalci in banko, ki bi ga
banka morala reševati sama. Druga raven pa je državnopravno vprašanje nasledstva nekdanje Jugoslavije in vprašanje garancij Narodne banke Jugoslavije za devizne vloge.

Meni, da bi morala banka najprej urediti svoje odnose z varčevalci, nato pa zahtevati sredstva v okviru sukcesije. S tem se strinja le malo politikov, zato je bilo zapravljeno zaupanje, ki ga je imela Ljubljanska banka na Hrvaškem.