Po besedah okoljskega ministra Bojana Kumra so po srednih dopoldanskih sestankih od predsedstva dobili informacije, da bodo v večernih urah prejeli prve osnutke končnih zaključkov letošnje konference. Če se bo tudi dejansko uresničilo, Kumer napoveduje, da jih čaka "delovna noč".

Kumer je spomnil, da se EU in tudi Slovenija zavzemata za ambiciozen rezultat tako glede novega finančnega cilja za pomoč državam v razvoju kot tudi blaženja podnebnih sprememb.

"Slovenija je majhno gospodarstvo in si veliko obeta predvsem od zaključkov na področju blaženja. Druge države pa imajo zelo velika pričakovanja glede prilagajanja podnebnim spremembam. Se pa vsi strinjamo, da korak naprej mora biti storjen, četudi se na nekaterih točkah na sestankih čuti, da se brani doseženo in dogovorjeno v lanskem letu," je potek pogovorov opisal okoljski minister.

Da od tega, kar je bilo lani glede področja blaženja sprejeto v Dubaju, "absolutno ne smemo iti nazaj", pa je znova poudarila tudi glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek. "Idealno bi bilo, da bi šli korak naprej, trenutno pa, kot kaže, si prizadevamo za to, da se obdržijo zaključki iz Dubaja," je dodala.

Glede novega cilja finančne pomoči manj razvitim državam so po Kumrovih besedah vsebinska razhajanja največja glede tega, kako velika naj bi bila številka in kakšne prioritete bi se morale znotraj tega doseči. Sam sicer pričakuje, da bo vsaj dvakrat višja od trenutnih 100 milijard letno.

"To pa marsikoga ne zadovolji, razpon od tukaj naprej je velik. Hkrati pa marsikdo pravi, da mora biti to tudi realno izvedeno in da moramo v to številko vključiti vse neposredne in posredne podnebne finance. Eno je torej številka, drugo pa je vse, kar se na to naveže," je še poudaril minister Kumer.

Posledice ameriških volitev

O vlogi Kitajske in ZDA na pogajanjih pa je pojasnil, da se predstavniki EU-ja letos zelo intenzivno pogovarjajo na različnih ravneh, v primeru ZDA pa se čutijo posledice rezultata predsedniških volitev. Kljub temu so dobili zagotovilo, da v četrtek na pogajanja prihaja podnebni odposlanec Washingtona John Podesta. Slednji naj bi se po Kumrovih besedah zelo aktivno vključil v pogovore, obenem pa je "zelo ambiciozno naravnan". "Če zraven pripeljemo še Kitajsko in EU, potem to vse skupaj lahko generira zelo pozitiven rezultat," je optimističen Kumer.

Slovenija na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami napredovala za 11 mest

Slovenija je na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami Climate Change Performance Index (CCPI) za leto 2025 napredovala za 11 mest, na 30. mesto, in bila prvič v družbi držav, ki so na tem področju srednje uspešne. Podrobnosti poročila so sicer snovalci predstavili ob robu današnjih pogajanj na podnebni konferenci ZN-a v Bakuju.

Napredek držav se ocenjuje v štirih kategorijah, kot so izpusti toplogrednih plinov, podnebne politike, obnovljivi viri energije in raba energije. Slovenija, ki se je uvrstila na 30. mesto, je tako v prvih dveh kategorijah dobila oceno "srednje", v drugih dveh pa "nizko".

Glede Slovenije so strokovnjaki v danes objavljenem poročilu spomnili na leta 2021 sprejeto dolgoročno podnebno strategijo, hkrati pa izpostavili podnebni zakon, ki je v procesu sprejemanja in bo po njihovih navedbah izboljšal podnebno upravljanje. Med drugim pa zvišuje tudi cilj za doseganje podnebne nevtralnosti države na najpozneje do leta 2045.
Avtorji poročila omenjajo tudi postopno opuščanje premoga, predvideno za leto 2033, pri čemer pa opozarjajo, da občutno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pričakujejo že veliko prej. Kot razlog za to izpostavljajo finančne težave Termoelektrarne Šoštanj, ki bo v prihodnosti zagotavljala le še toplotno oskrbo lokalnim prebivalcem. Posledično strokovnjaki izhod iz uporabe premoga pričakujejo že pred letom 2033.

Na drugi strani pa opozarjajo na pomanjkanje načrtov glede postopnega opuščanja zemeljskega plina in nafte ter na to, da ostajajo subvencije za fosilna goriva večje kot za obnovljive vire energije.

"Čeprav aktualni nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) vključuje dolgoročni cilj za znatno zmanjšanje subvencij za fosilna goriva, je cilj v zadnjem času postal manj verodostojen, saj je bil umaknjen iz zadnjega osnutka podnebnega zakona in zadnje posodobljene različice NEPN-ja," so zapisali.

Iz Slovenije so pri pripravi poročila sodelovali strokovnjaki nevladnih organizacij Focus in Umanotera.

Na svetovni lestvici pa na področju varovanju podnebja vodijo Danska, Nizozemska in Velika Britanija, ki zasedajo šele mesta od štiri do šest. Prva tri mesta namreč tudi letos ostajajo prazna. Po mnenju strokovnjakov si namreč nobena država še vedno ne zasluži uvrstitve na prva tri mesta, saj podnebnih ukrepov še vedno niso v celoti uskladile s ciljem omejitve dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija. Evropska unija kot celota je padla s 16. na 17. mesto. Je pa hkrati 16 držav EU-ja med visoko in srednje uspešnimi, pri čemer nobena država ni dobila zelo nizke skupne ocene.

Na dnu lestvice so Rusija, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija in Iran, ki so med največjimi proizvajalci nafte in plina na svetu, hkrati pa, kot poudarjajo avtorji poročila, ne kažejo znakov opustitve poslovnega modela, ki temelji na fosilnih gorivih. Delež obnovljivih virov v njihovi energetski mešanici je nižji od treh odstotkov.

Kitajska, ki je največji onesnaževalec glede na izpuste toplogrednih izpustov na svetu, se je uvrstila na 55. mesto. Strokovnjaki kot razlog za to izpostavljajo, da država kljub obetavnim načrtom in ukrepom na področju obnovljivih virov energije še naprej ostaja močno odvisna od premoga, manjkajo pa ji tudi jasno določeni podnebni cilji.

ZDA, ki so drugi največji onesnaževalec, so končale na 57. mestu med nizko uspešnimi državami. Avtorji poročila menijo, da bi se morala država v prihodnje osredotočiti na zagotavljanje večjega števila naložb v obnovljive vire energije in trajnostni promet ter ukinitev subvencij za fosilna goriva.