Tudi za slovenske uporabnike mobilnih in spletnih bank sta zato dodatna dostopnost in varnost več kot nujni. Na novo vlado že čaka sveženj zakonov, povezanih z elektronskim poslovanjem, predvsem bančnim.

V bankah potrebujemo hitrejšo, avtomatizirano obdelavo podatkov, kar naj bi med drugim zagotovili s spremembami posojilnega registra, pojasnjuje direktorica Združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo in dodaja, da naj bi zakon, ki je že v usklajevanju, med drugim "pripomogel k temu, da bi bili lahko določeni procesi odobravanja kreditov izvedeni digitalno".

V usklajevanju je tudi krovni zakon o elektronski identiteti, ki naj bi poenostavil številne postopke, od volitev do sklepanja pogodb. Hkrati naj bi dolgoročno nadomestil vse fizične dokumente. Digitalna identiteta bo načeloma neplačljiva, pojasnjuje Dragan Petrovič z ministrstva za javno upravo: "To bo brezplačno, po drugi strani pa moramo plačati tudi osebno izkaznico ... (Digitalna identiteta) ne bo obvezna, a če jo boš potreboval, jo boš vzel."

Vsak uporabnik digitalnih storitev se mora ob tem zavedati, da mora za varnost svojih podatkov in premoženja poskrbeti tudi sam, opozarja Petrovič: "Če sem s pametnim telefonom v lokalu na kavi in se telefon samodejno povežem z njihovim omrežjem, tam pa zlorabijo moje podatke, sem za to odgovoren sam, ne banka."

Digitalno identiteto imajo že v Nemčiji. Na Hrvaškem, v Estoniji, v Luksemburgu in v Španiji jo pripravljajo. Zadravec Caprirolova zato pristojne poziva, naj se ne obotavljajo, sicer: "Nas bodo počasi druge države oziroma bodo druga regulatorna okolja izrinila naše pravne subjekte iz cone konkurenčnosti." A za sprejetje svežnja digitalnih zakonov bo treba počakati na novo vlado.