Rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo lani po navedbah Geodetske uprave RS sicer ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, a je kljub temu razmeroma visoka. Na ravni države so cene stanovanjskih hiš zrasle za devet odstotkov, cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah za deset odstotkov, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb pa za 17 odstotkov.
Po teh izračunih se je srednja cena stanovanja v večstanovanjskih stavbah na ravni države lani oblikovala pri 2920 evrov na kvadratni meter, kar je 310 evrov več kot leto prej. Pri tem se je srednja cena prodanih stanovanj v Ljubljani zvišala za rekordnih 500 evrov na kvadratni meter in presegla 4500 evrov na kvadratni meter.
Srednja cena hiše s pripadajočim zemljiščem je medtem lani znašala 165.000 evrov, s čimer je bila za 24.000 evrov višja kot leto prej. Srednja velikost prodanih hiš je znašala 161 kvadratnih metrov, srednja velikost pripadajočega zemljišča pa 700 kvadratnih metrov. V Ljubljani je bilo treba za hišo s pripadajočim zemljiščem v povprečju odšteti 405.000 evrov.
Število prodaj stanovanj se je zmanjšalo za od 15 do 20 odstotkov
Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani v Sloveniji zmanjšalo za od 15 do 20 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 10 do 15 odstotkov, piše v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2024, ki ga je danes na svojih spletnih straneh objavila geodetska uprava.
Glede na še začasno število evidentiranih prodaj za leto 2024 ocenjujejo, da je bilo lani v Sloveniji prodanih okoli 7000 stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 5000 stanovanjskih hiš, skupaj vrednih nekaj manj kot 1,7 milijarde evrov. Skupaj je bilo lani po neuradnih podatkih v Sloveniji sklenjenih od 24.000 do 25.000 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine v skupni vrednosti od 2,5 do 2,6 milijarde evrov.
Najdejavnejši trg stanovanj je bil v Celju, najmanj v Zasavju
Zmanjšanje števila transakcij na geodetski upravi med drugim pripisujejo vladnim napovedim glede obdavčitve premoženja v obliki stanovanjskih nepremičnin in omejitvi kratkoročnega oddajanja nepremičnin, še bolj pa nadaljnji visoki rasti cen, ki omejujejo dostopnost nepremičnin širšemu delu prebivalstva.
Predvidevajo, da je bilo lani prodanih okoli 4600 zemljišč za gradnjo stavb s skupno površino okoli 470 hektarov. To je bilo tretje zaporedno leto, ko se je število prodaj zemljišč za gradnjo stavb zmanjšalo. Lani se je število prodaj zazidljivih zemljišč v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 20 odstotkov, od tistega v letu 2021 pa je bilo manjše za več kot 45 odstotkov.
Najdejavnejši je bil lani trg stanovanj v Celju. Sledili so Kranj z okolico in severna okolica Ljubljane ter nato Maribor. Najmanj dejaven pa je trg stanovanj tradicionalno v Zasavju. Pri stanovanjskih hišah je bila dejavnost trga lani največja v Celju, Mariboru in v slovenski Istri brez Obale.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje