Lani se je v Sloveniji nadaljevala visoka rast cen nepremičnin, ki so dosegle novo rekordno raven. V primerjavi z letom 2021 so nominalno zrasle za 19 odstotkov, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb za 17 odstotkov, cene hiš pa za 12 odstotkov. V drugem polletju so sicer cene stanovanj v največjih mestih že tako rekoč stagnirale, v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2022 ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs).
Kvadratni meter je bil 16,5 odstotka dražji kot predlani
Srednja cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je znašala 2400 evrov na kvadratni meter, kar je 16,5 odstotka več kot predlani.
Cene stanovanj so bile na letni ravni še vedno najvišje v Ljubljani, a so jih v zadnjem četrtletju prvič po letu 2017 prehitele cene na Obali. Srednja cena prodanih stanovanj v Ljubljani se je lani zvišala za 15,8 odstotka, na 3950 evrov, na Obali pa za 23,6 odstotka, na 3770 evrov na kvadratni meter.
Sledilo je t. i. alpsko turistično območje (Kranjska Gora, Bled in območje Bohinjskega jezera), kjer se je srednja cena zvišala za 9,8 odstotka, na 3580 evrov na kvadratni meter. Nad slovenskim povprečjem so bile še cene v severni okolici Ljubljane (Medvode, Domžale in Kamnik) s 3120 evri, v južni okolici Ljubljane (Grosuplje, Vrhnika in Logatec) s 3060 evri ter v Kranju z okolico z 2890 evri na kvadratni meter.
Nekoliko pod povprečjem so bile cene na območju Gorenjske (brez Kranja in podalpskih turističnih krajev), Novega mesta z okolico in Nove Gorice z Vipavsko dolino in Goriškimi brdi, s srednjim cenami od 2310 do 2230 evrov na kvadratni meter.
Tako kot predlani so bila najcenejša stanovanja v Beli krajini, kjer je srednja cena s 1100 evri sicer prvič prebila mejo 1000 evrov na kvadratni meter. V Prekmurju je srednja cena znašala 1140 evrov na kvadratni meter.
Za stanovanjske hiše prav tako rekordne vrednosti
Tudi cene stanovanjskih hiš so dosegle novo rekordno vrednost. Srednja cena hiše s pripadajočim zemljiščem je znašala 132.000 evrov, kar je 20 odstotkov več kot predlani. Najdražje hiše so bile še vedno v Ljubljani, kjer se je srednja cena zvišala za okoli desetino na 360.000 evrov.
Promet je upadel
Gurs je za leto 2022 do sredine februarja letos evidentiral okoli 33.800 sklenjenih pogodb, katerih skupna vrednost je znašala okoli 2,8 milijarde evrov. Ocenjuje, da končno število pogodb za leto 2022 ne bo preseglo 35.000, njihova skupna vrednost pa bo okoli 2,9 milijarde evrov. Za leto 2021 je evidentiral 37.400 poslov v skupni vrednosti tri milijarde evrov.
Število poslov se je lani od aprila naprej v medletni primerjavi zmanjševalo, najizraziteje ob koncu leta. Po oceni Gursa sta se decembra lani glede na december predlani število in skupna vrednost poslov zmanjšala za dobrih 30 odstotkov.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za 10 odstotkov, na okoli 15.850 poslov. Od tega je bilo okoli 9100 poslov s stanovanji (8800 z rabljenimi in okoli 300 z novimi) in okoli 6750 s hišami (6700 z rabljenimi in 50 novimi).
V Ljubljani se še gradi, drugod se lahko gradbena ekspanzija ustavi
Zmanjšanje števila transakcij so zaznali v vseh večjih mestih, najbolj v Ljubljani (-16,5 odstotka), kjer se je sicer občuten upad prodaje stanovanj začel že konec leta 2021.
V glavnem mestu, ki narekuje gibanja na slovenskem nepremičninskem trgu, za zdaj povpraševanje po novih stanovanjih še vedno presega ponudbo in se je večina novih stanovanj prodala že v predprodaji oz. v času gradnje. V zadnjem času pa je že zaznati manjše zanimanje za rezervacije stanovanj, ki so trenutno v gradnji.
Geodetska uprava pravi, da se v Ljubljani sicer na veliko gradi in načrtuje nove stanovanjske projekte, v drugih največjih mestih pa se lahko zgodi, da se bo zaradi ohladitve trga in visokih stroškov gradnje večja gradbena ekspanzija ustavila, še preden se je dobro začela. "Glede na upad števila transakcij, rekordne cene nepremičnin in manjše povpraševanje po zazidljivih zemljiščih se zdi, da je bil v Sloveniji že v prvi polovici leta 2022 dosežen vrh nepremičninskega cikla in smo prešli v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja trga," so dejali.
Vpliva tudi višanje obresnih mer
Število transakcij z zemljišči za gradnjo se je zmanjšalo za dobrih 15 odstotkov, kar gre po navedbah Gursa pripisati manjšemu povpraševanju zaradi visokih cen zemljišč in visokih gradbenih stroškov ter upada kupne moči prebivalstva, kaže pa tudi na postopno zmanjševanje gradbene aktivnosti v prihodnje.
Visoke cene nepremičnin in višanje obrestnih mer še naprej zmanjšujejo plačilno sposobno povpraševanje prebivalstva in investicijsko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. "Zato je pričakovati, da se bo ohlajanje nepremičninskega trga nadaljevalo tudi letos. Prav tako je pričakovati, da se bo visoka rast cen stanovanjskih nepremičnin ustavila. Ponekod bo zelo verjetno prišlo do stagnacije ali celo rahlega upada cen stanovanj, predvsem na sekundarnem trgu," meni Gurs.
Ko bo prišla na trg večja količina novih stanovanj, ki so se že začela graditi oz. katerih začetek gradnje se načrtuje v kratkem, bo ponudba slej kot prej presegla plačilno sposobno povpraševanje. "Takrat lahko pričakujemo skokovit padec števila transakcij na stanovanjskem trgu, podobno kot se je to zgodilo ob krizi leta 2008. Poka nepremičninskega balona v smislu nenadnega velikega padca cen nepremičnin pa ni pričakovati," so še zapisali na Gursu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje