Ker so do novega leta le še trije tedni, se borzniki vse bolj ozirajo k letu 2023. "Prvi lakmusov papir bodo objave ameriških podjetij o poslovnih rezultatih zadnjega četrtletja 2022. Signali so mešani. Trg dela je resda še vedno močan, a potrošniki že kažejo znake šibkosti. Ker so prihranki, ki so se ob vseh fiskalnih spodbudah nabrali med epidemijo, večinoma že splahneli, se povečujejo nakupi s kreditnimi karticami. To bo treba nekoč plačati. Ker je potrošnja zelo pomembna v sestavi ameriškega BDP-ja, bo to verjetno na gospodarstvo negativno vplivalo v drugem polletju, ko je pričakovati recesijo. Ta naj bi bila po osnovnem scenariju blaga, tudi finančni trgi za zdaj še ne vračunavajo česa hujšega, a se to lahko tudi spremeni," nam je povedal Aleš Lokar (Generali Investments).

Izjemno nizka stopnja varčevanja
Tudi pri Goldman Sachsu opozarjajo, da potrošniki zaradi visoke inflacije vse bolj posegajo v svoje prihranke. Oktobra je stopnja varčevanja v ZDA padla na 2,3 odstotka, kar je, kot pravijo pri Goldmanu, izjemno nizka številka, ki je le še malenkost nad neslavnim rekordom (2,15 %) iz časov razcveta nepremičninskega trga leta 2005. Leta 2019 je bila stopnja varčevanja skoraj devetodstotna. Sveži podatki o inflaciji pravijo, da se ta umirja, vendar zelo počasi. Inflacija na ravni proizvajalcev je bila novembra tako še vedno malce višja od pričakovanj: na mesečni ravni je indeks PPI zaznal 0,3-odstoten dvig cen, na letni ravni pa je porasel za 7,4 odstotka. Vlagatelji se že bojijo, da bi lahko tudi indeks cen potrošnikov (CPI) – podatek za november bo objavljen ta torek – porasel močneje od napovedi. Vseeno veseli, da so se inflacijska pričakovanja, ki jih meri univerza v Michiganu, prejšnji mesec spustila najnižje v zadnjih 15 mesecih.

Vrh cikla pri približno petih odstotkih
Letošnje leto bo ravno zaradi inflacije in posledično vse agresivnejših potez centralnih bank močno nadpovprečno po številu dni, ko je indeks S & P 500 v posameznem dnevu izgubil več kot odstotek. Do zdaj je bilo takšnih dni že 59, kar je največ po letu 2008. V zadnjem tednu je S & P 500 izgubil več kot tri odstotke. Predvsem do srede, ko je ta indeks že peti dan zapored dan končal z negativnim predznakom, je bilo opaziti precej črnogledosti, ki so jo še poglabljale ocene največjih ameriških bank, da se ameriško gospodarstvo ne bo moglo izogniti recesiji, ki ni nujno, da bo le blaga. Hkrati naj bi Fed dlje od pričakovanj vodil omejevalno denarno politiko. Projekcije kažejo, da bodo obrestne mere pri vrhu cikla (to naj bi se zgodilo maja 2023) malo pod petimi odstotki, potem pa, tako kažejo terminske pogodbe, naj bi Fed do konca leta 2023 obrestno mero znižal na približno 4,5 odstotka.

Novo dno spomladi, nato pa mirnejše obdobje?
V naslednjem tednu se bodo sešle centralne banke ZDA, evrskega območja in Anglije. Po štirih zaporednih "jumbo" dvigih obrestne mere (za 0,75 odstotne točke) naj bi Fed sporočil, da tokrat obrestno mero Fed funds zvišuje za 0,5 odstotne točke, na raven med 4,25 in 4,50 odstotka. "Če bo dvig višji, bo trg odreagiral negativno," meni Aleš Lokar, ki opaža precejšnjo usklajenost največjih tržnih udeležencev pri napovedih za 2023: "Velike investicijske banke so si enotne v oceni, da bomo ob koncu prvega četrtletja 2023 ali pa na začetku drugega četrtletja videli novo dno, potem pa naj bi sledilo mirnejše obdobje. Ta ocena temelji tudi na podlagi izkušenj, da delniški trgi praviloma dno dosežejo 6–9 mesecev, preden nastopi recesija. A vendarle, kadar se o neki stvari vsi strinjajo, se to pogosto ne uresniči. Prihodnje poteze velikih vlagateljev je kar težko predvideti. Številni so zamudili ta jesenski vlak, ki je odpeljal navzgor. Bodo zdaj dokupovali ali res čakali na nakupne priložnosti, ki pa jih morda sploh ne bo?"

Elon Musk izgublja primat najbogatejšega Zemljana
Krivulja donosnosti ameriških obveznic je še naprej močno invertna, v sredo je bila razlika v donosnosti dveletne in desetletne obveznice -85,2 točke. Obvezniški trgi so sicer novembra občutno okrevali, vsaj v ZDA je bil to s povprečno 3,7-odstotno rastjo cen obveznic najboljši mesec po decembru 2008. Posledično je zahtevana donosnost na 10-letno obveznico s 4,10 padla na 3,68 odstotka. Vseeno to ne bo moglo bistveno popraviti res slabega leta na obvezniških trgih. Vse kaže, da bodo letošnji donosi tako na delniškem kot na obvezniškem trgu negativni, kar se (pri obeh naložbenih razredih hkrati) ni zgodilo od leta 1969. Pretresi na delniških trgih so najbolj prizadeli tehnološki sektor, zato ni presenečenje, da je Elon Musk izgubil naziv najbogatejšega Zemljana. Po podatkih revije Forbes se je zaradi padca Teslinih delnic njegovo premoženje stopilo za več kot 100 milijard dolarjev, tako da je bil na lestvici najbogatejših vsaj začasno na vrhu Francoz Bernard Arnault, ki s svojo družino oziroma podjetjem LVMH trg razvaja z luksuznimi izdelki znamk Christian Dior, Louis Vuitton ...