Direktor Arhiva RS-ja Bojan Cvelfar se strinja, da je 70 dni čakanja na arhivsko gradivo čas, ki bi se ga dalo izboljšati, a opozarja, da je arhiv kadrovsko in finančno omejen. Priznava, da se je dostopni čas do dokumentov, ki so bili prej prosto dostopni, z arhivsko novelo podaljšal, a dodaja, da je to še vedno bolje, kot da dostop sploh ne bi bil mogoč.

Publicist Roman Leljak je na novinarski konferenci med drugim potožil, da je v arhivu naročil 178 strani dolg osebni dosje Alberta Svetine, nekdanjega pomočnika poveljnika Ozne Matije Mačka, pri tem pa je na anonimizacijo čakal 70 dni.

Cvelfar je za STA pojasnil, da dokument ni dolg 178 strani, kot pravi Leljak, ampak 236 strani. Dodaja, da je bolje, da mora raziskovalec na dokument nekoliko počakati, kot da ga sploh ne bi dobil. Leljak ima namreč po odločitvi arhivske komisije prost dostop do gradiva, razen vseh oblik dosjejev še živečih ali pa manj kot 10 let mrtvih. To pomeni, da po starem zakonu dostopa do tega dosjeja sploh ne bi imel, po novem pa ga ima, le da se spis prej anonimizira, pojasnjuje Cvelfar.

Nadzora nad počrnjevanjem podatkov za zdaj še ni
Na očitke, da so arhivski delavci v dokumentu anonimizirali oziroma počrnili tudi imena in priimke, ki po noveli ne spadajo med občutljive osebne podatke, ki jih je treba počrnjevati, Cvelfar odgovarja, da primera konkretno ne pozna, da pa svojim zaposlenim zaupa. Nadzora, vsaj občasnega, nad tem, ali zaposleni v arhivu pravilno počrnjujejo občutljive osebne podatke, v Arhivu RS trenutno ne izvajajo. Bo pa glede na to, da se v zvezi s tem v javnosti pojavljajo določeni dvomi, temu verjetno treba posvetiti določeno pozornost, pravi Cvelfar.

Podatka o tem, za koliko se je podaljšal čas čakanja na dokumente po uveljavitvi arhivske novele, ki je pri dostopu do arhivskega gradiva uvedla nekatere novosti, Cvelfar v tem trenutku nima, je pa ta čas nekoliko daljši v primerih, v katerih arhivi zaradi občutljivih osebnih podatkov niso več prosto dostopni in jih je treba prej anonimizirati. Da bi hitreje prišli do podatkov, so po pojasnilih Cvelfarja nekateri stalni obiskovalci arhiva na arhivsko komisijo podali vlogo za dovoljenje za izreden dostop. Kljub temu Cvelfar ocenjuje, da se število vlog na arhivsko komisijo v zadnjem času ni bistveno povečalo.

Junija na referendum le 11,68 odstotka volivcev
Letos sprejeta novela arhivskega zakona, ki je bila junija tudi predmet referenduma, je namreč uvedla nekatere novosti pri dostopu do arhivskega gradiva. Med drugim je določila, da arhivi nekdanjih družbeno-političnih organizacij niso več prosto dostopni in jih je treba pred oddajo uporabnikom anonimizirati. Na drugi strani pa je z anonimizacijo po novem mogoč tudi dostop do nekaterih arhivov, ki prej niso bili dostopni.