Vlada na čelu z Mirom Cerarjem je na obisku na Koroškem. Na Prevaljah je potekal posvet o aktivnostih za izgradnjo severnega dela razvojne osi. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je izjavil, da je bilo v preteklosti dovolj danih obljub in da je prišel čas za pristop k uresničitvi načrtov. Za to pa bodo potrebovali podporo ne le znotraj vlade, temveč tudi v lokalnih skupnostih.
Tako je napovedal, da bi lahko gradnjo prvih dveh odsekov severnega dela tretje razvojne osi, to je odsekov od avtoceste do Velenja in od tam naprej proti Slovenj Gradcu, začeli v letu 2019.

Pridobivanje soglasij
Načrte za odsek Velenje-Slovenj Gradec, za katerega je že sprejet državni prostorski načrt (DPN), je podrobneje predstavil član uprave Darsa Franc Skok. Po njegovih besedah bodo v letošnjem letu med drugim potekale dejavnosti za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, v letu 2016 bi začeli projektirati, v letu 2017 pa pričakujejo, da bi bila lahko večina dokumentacije pripravljena, nato pa bi v istem letu in v 2018 sledili odkupi zemljišč.

Zahtevna gradnja s številnimi viadukti
Sledil bi razpis za izvajalca del, tako da tudi Skok pričakuje, da bodo lahko v letu 2019 začeli samo gradnjo hitre ceste. Ob tem je opozoril, da bo gradnja tega odseka finančno zahtevna zaradi številnih viaduktov, predorov in pokritih vkopov. Po projektantski oceni iz leta 2010 je gradnja ocenjena na 500 milijonov evrov (z DDV). Skok je poudaril, da je Dars sposoben to financirati, a za to potrebuje nov poroštveni zakon za zadolževanje. Minister Gašperšič pa je glede tega v izjavi novinarjem dejal, da to ni nemogoče in da je pot jasno začrtana.

Predstavljene načrte glede izgradnje hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec so pozdravili tako predsednik sveta koroške regije, župan Podvelke Anton Kovše, predsednica območne gospodarske zbornice Mojca Kert, kooordinator za tretjo razvojno os in župan Prevalj Matic Tasič ter tudi drugi predstavniki s Koroške.

Tasič pa je izrazil nezadovoljstvo glede aktivnosti na odsekih naprej od Slovenj Gradca. Po njegovih besedah z rekonstrukcijo obstoječih cest ne dosežejo ravni, ki je potrebna za normalne potovalne hitrosti, zato vztraja, da se zgradi nova sodobna cestna povezava.

Kertova je hkrati glede šestletnega načrta sanacije obstoječih cest, ki je v pripravi, dejala, da resnično računajo na možnosti obnove cest, saj meni, da je to nujno z vidika izboljšanja dostopnosti regije in varnosti v prometu.

Avtocesta do Velenja
Danes je bil pomemben poudarek na predstavitvi aktivnosti namenjen tudi odseku od avtoceste do Velenja. Vlada je pred kratkim sprejela sklep, da se dejavnosti glede umeščanja v prostor za ta odsek ponovno oživijo na zahodni trasi, pri kateri se je v preteklosti postopek ustavil zaradi problematike kmetijskih zemljišč. Cilj je, da se DPN za ta odsek pripravi do začetka prihodnjega leta. Ob tem je Gašperšič priznal, da bo pri umeščanju te trase potrebno tudi soglasje kmetijskega ministrstva, ki je v preteklosti tej trasi nasprotovalo.

Najbolj so zastale aktivnosti pri nadaljevanju umeščanja v prostor za odseke od Slovenj Gradca do Dravograda in naprej po Mežiški dolini. Glede teh dveh odsekov je Gašperšič dejal, da bodo preučili rešitve, ki bi omogočile ustrezno prometno povezanost in bi bile tudi ekonomsko izvedljive. Govori se o več možnostih, ki jih je treba preučiti, je dejal minister, ki v zvezi s tem ni želel dajati obljub.

Počivalšek: Vlada je odločena
Srečanje je na začetku predvsem zaradi podpre ministru Gašperšiču spremljal tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je dejal, da je tretja razvojna os aorta države in da ne moremo na os gledati samo ekonomsko po posameznih etapah. "Moramo gledati na razvojni vidik tega, na vidik, da boste tukaj v gospodarskem smislu razvili svoje aktivnosti naprej, če boste imeli to žilo," je dejal Počivalšek in poudaril, da so na vladi odločeni, da se zadeve končno premaknejo naprej.