21. septembra 2008 je do tedaj opozicijske socialne demokrate podprlo 30,45 odstotka volilnih upravičencev. Pred tem največja vladna stranka SDS pa se je z 29,26 odstotka uvrstila na drugo mesto.

Pred vrati DZ-ja ostala NSi in Lipa
Parlamentarni prag so pred letom dni dosegli še Zares (9,37 odstotka), DeSUS (7,45 odstotka), SNS (5,4 odstotka), SLS in SMS (5,21 odstotka) in LDS (5,21 odstotka). Pred vrati hrama demokracije sta ostali Nova Slovenija in Lipa, ki jima ni uspelo preseči zakonsko zahtevanih štirih odstotkov glasov.

V skladu s predstavljenimi volilnimi izidi je v poslanske klopi sedlo 29 poslancev SD-ja, 28 poslancev SDS-a, devet poslancev Zaresa, sedem poslancev DeSUS-a in po pet poslancev SNS-a, SLS-a in LDS-a. Za novega predsednika državnega zbora so izvolili Pavla Gantarja (Zares), za podpredsednike pa Mirana Potrča (SD), Franceta Cukjatija (SDS) in Vasjo Klavoro (DeSUS).

SLS zavrnil povabilo za vstop v koalicijo
Po volitvah je Borut Pahor kot predsednik relativne zmagovalke volitev in najverjetnejši mandatar začel pogovore o sestavi nove vladne koalicije. Sodelovanje je ponudil Zaresu in LDS-u in tudi dvema strankama dotedanje vladne koalicije - DeSUS-u in SLS-u.

SLS se na povabilo ni odzval, predsedniki štirih strank Pahor, Gregor Golobič (Zares), Katarina Kresal (LDS) in Karl Erjavec (DeSUS pa so nato podpisali koalicijski sporazum, ki naj bi predstavljal "odgovor na izziv časa, v katerega vstopamo, in obenem predstavlja vizijo razvoja, v kateri bo vsakdo imel možnost in priložnost za ustvarjanje dostojenga življenja".

DZ Pahorja za premierja izvolil 7. novembra
Medtem je predsednik republike Danilo Türk 3. novembra Pahorja tudi uradno predlagal za mandatarja za sestavo nove vlade. Državni zbor ga je izvolil 7. novembra, in sicer z 59 glasovi za in 24 proti. Za Pahorjevo izvolitev so poleg poslancev koalicijskih SD-ja, Zaresa, DeSUS-a in LDS-a glasovali še v SLS-u in SNS-u, nasprotovali pa v SDS-u. Ministrsko listo je državni zbor nato podprl 21. novembra, s čimer je Slovenija dobila deveto vlado od osamosvojitve države.

Najrazličnejše analize razlogov za preobrat
Spomnimo, da so zadnje objavljene javnomnenjske raziskave pred parlamentarnimi volitvami zmago napovedovale do tedaj največji vladni stranki SDS, a se je v zadnjem tednu pred volitvami tehtnica prevesila v korist SD-ju. Razloge za takšen preobrat so politiki in politični analitiki iskali v različnih dejavnikih, od afere Patria do podpore, ki sta jo "levemu trojčku" v zadnjem tednu pred volitvami izrekla nekdanji predsednik republike Milan Kučan in ljubljanski župan Zoran Janković.