Danilo Türk je marca v uradnem listu objavil odločitev o pomilostitvi 80-letnega Milana Braunsbergerja, ki je bil marca 2010 obsojen na devet let zapora, ker je petkrat z nožem zbodel 54-letno žensko. Pozneje so mu kazen znižali za eno leto. Njegova pomilostitev je javnost precej vznemirila - predvsem zato, ker se je v preteklosti že znašel na zatožni klopi zaradi nasilništva in povzročitve lahke telesne poškodbe.

"Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni je predlagal, da se obsojenca po uradni dolžnosti pomilosti zaradi njegovega zdravstvenega stanja," so razloge za takšno Türkovo odločitev za MMC pojasnili na uradu predsednika republike in dodali, da o konkretnih primerih pomilostitev zaradi varovanja osebnih podatkov ne dajejo podrobnejših javnih pojasnil.

Pravijo še, da je minister za pravosodje predlog zavoda preučil in predlagal, da se mu ugodi tako, da se obsojencu odpusti izvršitev preostanka prestajanja kazni zapora. Podrobnosti primera je obravnavala tudi Komisija za pomilostitve predsednika republike, ki je s predlogom zavoda ter ministra za pravosodje soglašala.

Najpomembnejši kriterij je zdravstveno stanje
Zanimalo nas je tudi, na podlagi česa se predsednik republike odloči, koga bo pomilostil in na kakšen način. V uradu pravijo: "Odločitev o pomilostitvi je izjemno dejanje, ki je akt milosti in ga predsednik republike sprejme glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Kot enega glavnih kriterijev pri odločanju o konkretnih primerih predsednik republike upošteva zdravstveno stanje obsojenca."

Do zdaj je predsednik Türk v petih primerih predlagal izbris obsodbe in v šestih primerih odpustitev izvršitve kazni. V enem primeru se je s pomilostitvijo izrečena kazen zapora znižala in spremenila v pogojno obsodbo, v enem primeru se je s pomilostitvijo kazen zapora znižala in v enem primeru se je s pomilostitvijo odpustil kazenski pregon.

Kako poteka postopek?
O pomilostitvi predsednik sicer odloči na podlagi predloga ministra za pravosodje. Kot določa zakon o pomilostitvi, lahko zanjo zaprosijo pravnomočno obsojeni oz. njegovi bližnji sorodniki, zakonski partner, skrbniki itd., ali pa postopek začne pravosodno ministrstvo po uradni dolžnosti.

Sodišče v postopku za pomilostitev zahteva od pristojnih državnih organov, organov lokalnih skupnosti, organizacij in skupnosti podatke o obsojenčevih socialnih in premoženjskih razmerah, o njegovem življenju pred nastopom prestajanja kazni, o obnašanju med prestajanjem kazni in o drugih okoliščinah, pomembnih pri odločanju o pomilostitvi.

Če se prosilec sklicuje na določena dejstva ali okoliščine, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o pomilostitvi, jih sodišče preveri. Svoje mnenje podata tudi sodišče, ki je odločalo v sojenju na prvi stopnji in pristojni državni tožilec. Ko so zbrani vsi podatki, ministrstvo za pravosodje predlaga pomilostitev predsedniku republike, ki odločitev nato objavi v uradnem listu.