O tem so govorili zamejska Slovenka, sicer predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce Veronika Martelanc, tržaški zgodovinar in izvedenec za migracijske pojave Aleksej Kalc in jezuitski pater, predstavnik Jezuitskega združenja za begunce Slovenije Robin Schweiger.

Martelančeva je med drugim orisala postopek za pridobitev priznanja statusa begunca v Italiji, pri čemer razlika med beguncem, ki beži pred vojno in nasiljem, ter migrantom v iskanju boljšega življenja in dela, ni vedno samoumevna. Zato se pristojna območna komisija za Furlanijo Julijsko krajino (FJK) s sedežem v Gorici npr. pogovori z vsakim prosilcem posebej (v desetih letih so obravnavali več kot 12.000 primerov iz več kot 80 držav), pri čemer jih zanima predvsem to, zakaj je nekdo zapustil domovino in kaj tvega z vrnitvijo. Po svetu je v zadnjem obdobju moralo zapustiti dom kar 65 milijonov ljudi, za vsako številko pa je človek s svojo zgodbo, ki ji je treba prisluhniti, je še dejala.

Kalc se je posvetil predvsem zgodovinskemu vidiku migracij, na katere sta vplivali zlasti francoska revolucija in prva svetovna vojna. Prva je določila pravico do prostega gibanja, druga pa je zaprla meje in uvedla državni nadzor nad migracijami. Pripadnost državi je postala merilo razlikovanja, začelo se je gledati, ali ima dotična oseba vse potrebne dokumenta za bivanje v določeni državi, kar velja še danes, poleg tega je začela integracijo oziroma asimilacijo določati država, medtem ko je bila to prej želja posameznika.
Schweiger je orisal delovanje Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki mu pripada in je del svetovne Jezuitske službe za begunce. Kot je poudaril, imajo begunci in prosilci za azil za seboj dolgo pot, v Sloveniji pa morajo tudi dolgo čakati na rešitev postopka za pridobitev statusa, že samo bivanje v begunskem centru pa je lahko zelo stresno, zato jim nudijo psihosocialno, učno, za katoličane pa tudi pastoralno pomoč ter organizirajo delavnice in prireditve. Tudi za Schweigerja ima vsak begunec svojo zgodbo, ki ji je treba prisluhniti, nanje pa ne smemo gledati kot na težavo, ampak kot priložnost ter biti do njih odprti, je dejal.

Petkovo srečanje je bilo prvo iz niza štirih, ki bodo potekala do nedelje.