Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je bil osrednji govornik na slovesnosti ob 81. obletnici padca Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici. Kot je dejal, nam spomeniki služijo kot prostor spominjanja, vsakoletno spominjanje na slavni bataljon in na veliko pohorsko tragedijo pa je po njegovem mnenju postalo del slovenske kulturne in nacionalne identitete in se je zapisalo v kolektivno zavest naroda.

"Ko se ob tem obeležju poklonimo Šarhom, Pohorskemu bataljonu in partizanskemu boju, se moramo zavedati, da je naš odnos do teh dogodkov tudi naša investicija v prihodnost. Takšni dogodki nas opozarjajo, da se v tem hitrem tempu življenja, ob vsenavzočnosti digitalnega vesolja, moramo znati ustaviti in si vzeti čas za razmislek," je dejal Lotrič.

Spomini na vojne tragedije na naših tleh nas morajo po njegovih besedah stalno opozarjati, da nam ne sme biti vseeno, kaj se danes dogaja v svetu, v katerem mir ni samoumeven, v katerem je znova veliko vojn, nasilja in trpljenja ljudi.

Lotrič: Ob tovrstnih slovesnostih se zavemo, da svoboda ni sama po sebi dana in da je precej krhka

Kot je dejal prvi mož državnega sveta, se junaštvo Pohorskega bataljona ob začetku novega leta vsakič znova dotakne slovenskih duš, kar je prav, saj potrebujemo takšne spodbude, kot je današnja in vsakoletna spominska slovesnost pri Treh žebljih, da se "vedno znova zavemo, da nam svoboda ni sama po sebi dana in da je tudi precej krhka dobrina". V svobodo je treba verjeti in se zanjo tudi boriti, je dodal.

Ob tem je poudaril, da prelita kri 69 borcev, ki so junaško sprejeli borbo proti tridesetkrat močnejšemu in bolje oboroženemu sovražniku, ne sme biti zaman. "Najmanj, kar lahko in moramo danes in v prihodnje narediti, je to, da preteklosti ne prepustimo pozabi in da do zgodovine nismo brezbrižni, tudi ali še posebej takrat, ko je ta neprijetna," je dejal Lotrič.

Dejstvo, da živimo v samostojni in demokratični državi, po njegovem mnenju še ne pomeni, da se cedita med in mleko, da nimamo nobenih izzivov in težav, zato je pomembno, da iz preteklosti črpamo moč za delovanje v prihodnosti ter se zavemo, da je vredno napeti vse sile za mirno reševanje izzivov, še posebej tistih najpomembnejših, od katerih sta odvisna prihodnost države in blaginja naroda.

"V nemirnem svetu, polnem konfliktov, ne smemo stati križem rok"

"Hkrati v nemirnem svetu, polnem konfliktov, ne smemo stati križem rok. Pri nas imamo mir, če razumemo ta pojem v ožjem pomenu besede kot odsotnost vojne. Mir pa je globalna odgovornost," je še povedal Lotrič in dodal, da ima Slovenija kot nestalna članica varnostnega sveta ZN-a odgovornost in nalogo, da s pametno zunanjo politiko okrepi lasten glas in vpliv v svetovni politiki v podporo miru in za krepitev vrednot, ki nasprotujejo nasilju in vojni.

Letošnje prireditve se je zaradi deževnega vremena udeležilo le nekaj sto ljudi ter predstavniki države, med njimi evropska poslanca Milan Brglez in Matjaž Nemec, ministra Aleksander Jevšek in Asta Vrečko ter nekateri poslanci DZ-ja.

Predstavniki javnega in političnega življenja so položili vence pred spominsko obeležje padlim borcem Pohorskega bataljona, ob predsedniku DS tudi župani in drugi predstavniki vseh šestih občin, ki gostijo slovesnost, Mestne občine Maribor ter občin Ruše, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica.

Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. Na začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile tabor odkrile, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je umrlo 69 borcev bataljona.