Razlog za to odločitev vodstva družbe je sklep višjega delovnega sodišča, ki je v pretežni meri zavrnilo pritožbo družbe LPP na odločitev prvostopenjskega sodišča. Kot smo že poročali, je 53 voznikov uspešno vložilo tožbo zaradi ukinitve plačevanja poklicnega zavarovanja, čemur je sledila napoved še več kot 300 tožb. Pri LPP-ju so se na odločitev prvostopenjskega sodišča pritožili, s pritožbo pa kazali na domnevne procesne napake kot tudi izpodbijali posamične zahtevke nekaterih voznikov.

Tako so v pritožbi ponovili stališče, da so do pokojninskega zavarovanja upravičeni vozniki, ki v avtobusu preživijo 80 odstotkov delovnega časa v posameznem koledarskem letu oziroma prevozijo 60 tisoč kilometrov. S tem pogojem so leta 2013 tudi utemeljili zamrznitev poklicnega zavarovanja, pogoja pa utemeljili s sklepom Skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na družbenem dogovoru, objavljenem v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije leta 1974.

LPP se sklicuje na boljše avtobuse, sindikati na izčrpavajoče urnike
Kot smo pred časom že poročali, so se pri LPP-ju pred zamrznitvijo poklicnega zavarovanja posvetovali s sekcijo za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in – kot je pred časom povedal direktor LPP-ja Peter Horvat – presodili, da poklic voznika avtobusa ni več poklic, ki bi bil nevaren za zdravje delavcev. Med drugim naj bi k zmanjšani nevarnosti prispevali kakovostnejši avtobusi in do hrbtenice prijaznejši sedeži. Sindikati, ki delujejo znotraj LPP-ja, pa so nasprotno trdili, da je poklic čedalje bolj izčrpavajoč, in med drugim izpostavili vse bolj zahtevne urnike, ki onemogočajo odhod na malico.

Pri LPP-ju so v pritožbi poskušali dokazati tudi, da nihče izmed voznikov ni prevozil zahtevane kilometrine kot tudi ne preživel 80 odstotkov delovnega časa med vožnjo, saj so opravljali tudi druga dela, kot sta priprava in pospravljanje avtobusa. Prvostopenjskemu sodišču pa so očitali tudi, da je dalo odvetniku nedovoljeno pravno pomoč pri oblikovanju tožbenih zahtevkov.

Vendar je višje sodišče zavrnilo tako rekoč vse procesne očitke. Prav tako je zavrnilo ugovor LPP-ja, da vozniki avtobusov ne preživijo več kot 80 odstotkov delovnega časa med vožnjo. Višje sodišče je pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, ki je zavzelo stališče, da je treba upoštevati delovni čas, ki ga tožniki "dejansko prebijejo na delu voznika". Tako se torej tudi po mnenju višjega sodišča čas na bolniškem ali letnem dopustu ne more upoštevati pri izračunu potrebnih 80 odstotkov časa, ki ga mora voznik preživeti med dejansko vožnjo.

S pritožbo jim je uspelo ugovarjati bagatelnim razlikam v zneskih
Še več. Višje sodišče je poudarilo, da pri preračunu dejanskega časa vožnje med delovnim časom ta znaša več kot 93 odstotkov, saj so vozniki velikokrat v času, ko bi morali imeti odmor za malico, dejansko vozili avtobus in odmora niso mogli koristiti. Prav tako znaša čas vožnje pri voznikih več kot 80 odstotkov celotnega časa, tudi če bi v ta čas všteli čas priprave in pospravljanja avtobusa. Zato so višji sodniki pritožbo zavrnili.

Pritožbi LPP-ja so sicer višji sodniki ugodili le pri nekaterih zneskih, ki jih je voznikom prisodilo prvostopenjsko sodišče. Tako jim je pri LPP-ju uspelo znižati sedem zneskov pri tožbenih zahtevkih, posamične vrednosti pa se gibljejo od nekaj centov do nekaj evrov, kar je, kot je navedlo tudi višje sodišče, najverjetneje posledica pisne zmote prvostopenjskega sodišča.

Poplačali bodo 1,2 milijona evrov letno
Odločitev višjega sodišča bi tako pomenila sodno prakso tudi za preostalih več kot 300 tožb od skupno 593 pri LPP-ju zaposlenih voznikov, obenem pa bi LPP moral pokriti tudi sodne stroške. Pri LPP-ju so se zato odločili poravnati zapadla poklicna zavarovanja za vse voznike, kar bo pomenilo hud udarec za proračun ljubljanskega javnega prevoznika, saj so nam pred časom odgovorili, da bi skupni strošek poklicnega zavarovanja na letni ravni znašal 1,2 milijona evrov.

Sodbo višjega sodišča pa že preučujejo tudi sindikati voznikov avtobusov pri drugih prevoznikih, saj LPP ni edino podjetje, ki je voznikom avtobusov zamrznilo poklicno zavarovanje. Kot smo že pred časom poročali, se na tožbo pripravljajo tudi v sindikatu SVAS, kjer so ob prvostopenjski sodbi že začeli zbiranje podatkov o delovnem času zaposlenih pri skupini Arriva Slovenija.