"Ideja je, da bi šli na približno 20-odstotno zmanjšanje. Zavod za šolstvo se je zadeve že lotil, tako da bodo strokovne komisije to nalogo opravile že do konca letošnjega leta. Potem pa bo več prostora za utrjevanje znanja in ponavljanje snovi," je minister Lukšič pojasnil v MMC-jevi klepetalnici. Ker je tudi sam oče in ima otroke, ki trenutno obiskujejo vse stopnje šolanja, tudi na ta način dobiva informacije o šolstvu. "Zato sem za umiritev šolskega polja in več zdrave pameti," pravi.

Kriteriji in avtonomija učiteljev padajo
V šolo se namreč po njegovih besedah vrinjajo pravna razmerja, na učence se gleda kot na državljane, pedagoški proces izgublja svojo avtonomijo, padajo kriteriji, izgublja se avtoriteta učiteljev. Več veljave so dobili starši, ki so prepričani, da se da z intervencijami v učiteljskem zboru doseči boljše ocene. "S tem mislijo, da otroku koristijo," dodaja minister. Na delu je torej cel proces, ki znižuje zahtevnost. Učitelj in šole nimajo več na razpolago osnovnih orodij za zagotavljanje discipline v razredu in vzbujanje zanimanja pri učencih, pojasnjuje Lukšič.

Šola se ni dovolj prilagodila spremembam
"Ti problemi so vezani na spremembe, ki se dogajajo v družbi. Otroci, ki zdaj prihajajo v šolo, so bistveno drugačni, kot so bili prejšnji. Uvedba novih tehnologij na drugačen način usmerja otrokovo pozornost, šola pa se temu ni prilagodila. Spremembe bi bile nujne, a za njih je treba doseči konsenz," je prepričan Lukšič. Pravi, da zato moramo najprej doseči konsenz v slovenski javnosti, da je večja stopnja individualizacije ali zmanjšanje števila otrok v oddelkih nekaj, kar je nujnost.

Finci so na primer v preteklem tednu sklenili, da bodo uvedli oddelke z manj otroki na učitelja, ker to dokazano prispeva k večji kakovosti, opozarja. "Mi tega soglasja še nimamo, saj večina ljudi misli, da je problem v denarju, a glavni problem je v postavljanju prioritet. Kot družba si namreč tega enostavno nismo zastavili kot prioriteto."

Nič več ožigosanja z "NMS"-jem, vrača se "enka"
Z novim šolskim letom tako na primer ukinjajo oznako NMS (ne dosega minimalnega standarda), saj z njim niso dosegli pričakovanih rezultatov. Zaradi tega je bilo namreč treba večkrat ponavljati tudi šolske naloge, celo po trikrat. Dijaki so, po Lukšičevih besedah, razvili tehniko, da so na prvo kontrolno nalogo prišli pogledat vprašanja, za drugo so se že malo učili, tretjo pa so naredili. Ta ureditev, čeprav je nihče ni predvidel, je postala pravilo, ugotavlja minister. "Zdaj raje vračamo stvari nazaj, vemo, da so ocene na Slovenskem utrjene, obstaja konsenz, kaj je ocena 1, in to vedo cele generacije. Prepričan sem, da lahko tukaj po zdravi pameti začnemo graditi nov šolski red in ocenjevanje, ki bo v službi dviga kvalitete znanja," pravi.

Vrtci in športniki - zavedamo se težav
Zaveda se tudi težav, s katerimi se spopadajo mladi starši, ko ne dobijo prostora v vrtcih za svoje otroke. "Država je za vrtce povečala sredstva za dvakrat, vendar je tega še vedno samo 3 milijone, kar je premalo," pojasnjuje. Osnovna težava pa po njegovem predstavljajo prednostne naloge občin in prezadoloženost. "Na splošno smo v zadnjih letih razvili ambicije preveč glede na naše zmožnosti. Sredstev enostavno ni za pokritje vseh naših ambicij."

To se kaže tudi v športu, kjer že nekaj časa teče polemika glede sistemskega urejanja financiranja vrhunskih športnikov in večjega vlaganja v športno infrastrukturo. Iz proračuna gre po Lukšičevih besedah za šport približno 20 odstotkov celotne vsote, ki jo šport letno porabi.

"Strinjam se, da je to malo ali premalo. Večino denarja torej pride iz občin in od sponzorjev. Ogromno pa je tudi neovrednotenega prostovoljenga dela. Brez slednjega bi ne bilo rezultatov do te mere, kot jih v Sloveniji beležimo. Vrhunski šport je rezultat tovrstnega financiranja in dobre organizacije z vrhom v Olimpijskem komiteju. Rezultati kažejo, da je organiziranje in financiranje zelo dobro urejeno. Težave pa seveda so predvsem v tem, da je sredstev za boljše rezultate večjega števila športnikov premalo," je še dejal minister.