Neprofitna organizacija Freedom House je v sredo objavila poročilo o mladih demokracijah srednje in vzhodne Evrope ter Evrazije z naslovom "Države v tranziciji 2012", med katerimi ima najboljšo oceno Slovenija.
Najbolj opazno poslabšanje na Madžarskem in v Ukrajini
Sloveniji se je ocena od lanskega poročila izboljšala, čeprav je splošni trend v skupini držav, ki jih poročilo obdeluje, negativen. Najopazneje se je stanje poslabšalo na Madžarskem in v Ukrajini. Predsednik Freedom Housa David Kramer pravi, da si madžarski premier Viktor Orban in ukrajinski predsednik Viktor Janukovič prizadevata za "putinizacijo" svojih držav. Medtem pa je tak način koncentriranja oblasti, ki je dobil ime po ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, doživel diskreditacijo v sami Rusiji.
Makarovič je opozoril, da ocena Slovenije gotovo še ni razlog za zadovoljstvo, saj gre tudi za primerjavo z mnogimi državami, ki ne dosegajo niti najbolj minimalnih demokratičnih standardov. Referenca za nas morajo biti po njegovem mnenju predvsem zahodne in severne članice EU-ja, "zato je pravo merilo v tem, koliko smo zmožni zmanjšati zaostanek za njimi".
"Mislim, da smo bolj demokratična država kot Italija, vsaj kot Italija v času Berlusconija. Mislim, da smo s tem stanjem lahko čisto zadovoljni, je pa povsem jasno, da bi lahko bile stvari bistveno boljše," pa je dejal Kovač. Oba se strinjata s stališčem Freedom Housa, da je največji demokratični primanjkljaj v Sloveniji na področju medijev.
"Vsekakor. Pomanjkanje tako avtonomnosti kot pluralnosti na medijskem področju sta največji posamični problem v delovanju slovenske demokracije," je zatrdil Makarovič. Kovač pa je dejal: "Seveda se strinjam, ampak to je seveda problem tudi organiziranosti medijskega trga, kapitalskih pritiskov, nizkih plač za novinarje, ki potem za sabo potegnejo tudi relativno nizko kvaliteto novinarskega dela."
Madžarska je najbolj žgoč primer nazadovanja demokracije med vsemi novimi članicami EU-ja. V zadnjih petih letih je bilo opaziti nazadovanje tudi pri petih drugih državah članicah EU-ja (Bolgariji, Češki, Litvi, Romuniji in Slovaški), vendar manj očitno. Ukrajina je doživela kratko obdobje demokratičnega odpiranja po oranžni revoluciji leta 2004, pod Janukovičem pa je položaj vse slabši. Vse to skupaj z negativnimi smernicami upajočih na članstvo v EU-ju z Balkana sproža resne dvome o širitvi kroga demokratičnih držav v Evropi.
Hrvaška je pokazala zavezanost do članstva v EU-ja z odmevnimi protikorupcijskimi preiskavami, vendar pa so Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo in Makedonija nazadovale pri kategorijah volilnega procesa, demokratične vlade, pravosodja in medijev. Vloga denarja v politiki in ekonomska ranljivost medijev sta še posebej skrb vzbujajoča dejavnika glede globine in trajnosti demokracije v novih članicah EU-ja.
V Sloveniji najslabše ocenjena neodvisnost medijev
Poročilo Freedom Housa obdeluje 29 držav glede na sedem kategorij. To so demokratična vladavina, volilni proces, civilna družba, neodvisnost medijev, lokalna vlada, sodstvo in korupcija. Ocene se gibljejo med 1 in 7, pri čemer je najnižja številka najboljša. Slovenija je najboljšo oceno dobila leta 2005 (1,68), pozneje se je položaj slabšal in od leta 2009 do leta 2011 je bila ocena na 1,93. Tokrat se je izboljšala na 1,89.
Slovenija ima med vsemi državami tudi najvišji BDP. Demokratična vladavina je še naprej ocenjena z 2,0, volilni proces z 1,5, civilna družba z 2,0, lokalna vlada z 1,50, sodstvo z 1,75, najslabšo oceno pa ima kategorija neodvisnosti medijev, in sicer 2,50. Ocena korupcije se je od lani izboljšala z 2,50 na 2,25.
Vse politične opcije sklepajo posle prek političnih zvez
Poročilo glede medijev pravi, da je raven profesionalnosti še naprej razmeroma nizka, pri čemer izpostavlja objavo pogovora s takratnim premierjem Borutom Pahorjem na spletni strani YouTube konec lanskega maja. Pogovor z novinarji je bil "off the record", njegova objava pa je močno okrnila verodostojnost slovenskih novinarjev.
Glede korupcije poročilo pravi, da je ta v javnem sektorju institucionalni problem, saj se posli z državo sklepajo prek političnih zvez, ne pa po tržnih načelih. To počnejo vse politične opcije. Poročilo pri tem omenja tudi nadaljevanje sodnega procesa v primeru Patria, kjer je med obtoženimi tudi sedanji premier Janez Janša, ki je pred tem dobil tožbo proti finski televiziji in novinarju zaradi obrekovanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje