Predstavniki varuha človekovih pravic, Zbornice babiške in zdravstvene nege Slovenije, društva Srebrna nit, Društva za nenasilno komunikacijo, Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije in Skupnosti organizacij za usposabljanje Slovenije ter kabinetov predsednika vlade in predsednice republike so v prostorih ministrstva za solidarno prihodnost razpravljali o ukrepih za varno starost v socialnovarstvenih zavodih.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je postopek oblikovanja ukrepov za preprečevanja nasilja nad starejšimi napovedal ob srednem obisku Doma starejših občanov (DSO) Trebnje, kjer se je dijakinja, ki je opravljala študentsko delo, izživljala nad oskrbovanko in svoje početje objavila na družbenem omrežju. "Prejšnji teden smo bili priča ekscesnemu primeru nasilja, ki nam mora služiti kot opomnik, da kot družba na tem področju delamo premalo," je v izjavi po srečanju dejal Maljevac.
"Glavni namen je pregledati, kaj je že bilo narejeno in kaj so tiste stvari, ki jih lahko naredimo skupaj vse organizacije, ki smo odgovorne za področje nasilja in vključevanja starejših," je pojasnil minister in dejal, da so na srečanju z deležniki obravnavali vrsto ukrepov, tako kratkoročnih kot dolgoročnih.
Med kratkoročnimi ukrepi za reševanje problematike nasilja nad starejšimi je minister naštel pregled vseh protokolov na tem področju ter predstavitev priročnika za delo na področju nasilja nad starejšimi, vključno s potencialnim naborom izobraževanj.
Ob tem se je dotaknil tudi kadrovske problematike, o kateri se bodo, kot je napovedal minister, deležniki pogovarjali tudi na prihodnjem sestanku. "Situacija kadrov in problematika ni neki fenomen, s katerim se spoprijemamo samo v Sloveniji, ampak je to težava celotne Evrope. Pripravljamo nabor ukrepov, nekateri so bili uvedeni tudi v interventnem zakonu po poplavah, kar se tiče hitrejšega zaposlovanja tujcev," je pojasnil. Napovedal je tudi razpravo o standardih in normativih.
"To je situacija, s katero se bomo spoprijemali v prihodnjih letih. Ne bomo je mogli rešiti v nekaj mesecih," je poudaril minister. Ob tem je dodal, da so tisti, ki skrbijo za starejše, steber socialne varnosti, in je zato zanje treba poskrbeti tako z vidika ustreznih plač kot veljave, ki jo imajo v družbi.
Poziv k sprejetju kadrovskih normativov
Da so kadrovski normativi tisto, kar mora biti v tem trenutku prioriteta, je poudarila tudi predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. "Pomanjkanje kadra sicer ni izgovor za kakršno koli nasilje, vsak tak primer obžalujemo," je poudarila in dodala, da je sicer naložba v ljudi tudi naložba v varnost. "Priročnik o preprečevanju nasilja nad starejšimi že imamo, napisano je zdaj treba prenesti v prakso," je poudarila.
Valerija Lekić Poljšak iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je opozorila, da nasilje nad starejšimi kot problematika ni prepoznano kot prioriteta ne na svetu ne v Evropi ne v državi Sloveniji. Dodala je, da v skupnosti že leta opozarjajo na sistemske rešitve, ki bi zmanjšale tveganja za nasilje nad starejšimi, a njihove implementacije do zdaj ni bilo. Tudi Lekić Poljak je sicer poudarila, da so za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave vseh stanovalcev socialnih zavodov nujni ustrezni infrastrukturni in kadrovski pogoji. "Nujno je, da se sprejmejo kadrovski normativi na področju socialne nege," je poudarila.
"Obsojamo kakršno koli obliko nasilja," je poudarila tudi Darinka Klemenc iz združenja za dostojno starost Srebrna nit. Poudarila je, da številni DSO-ji po Sloveniji delajo zelo dobro, a se nasilje vseeno pojavlja. "Res pa je, da ko pogledamo sistem širše, je veliko dejavnikov, zakaj se je to zgodilo in se bo verjetno še dogajalo. Vedno opozarjamo, da so starejši šibkejši člen, da redko spregovorijo, če sploh," je opozorila. Ob tem je poudarila, da se še bistveno več nasilja pojavlja za zaprtimi vrati starejših ljudi, veliko je tudi osamljenosti in zanemarjenosti.
Nasilja med mladimi ni več, se pa pojavljajo resnejša dejanja
Posnetki izživljanja 16-letne dijakinje nad varovanci doma v Trebnjem so javnost pretresli pretekli teden. Zdi se, da smo vedno pogosteje priča nasilnim dejanjem mladostnikov, na katera so celo ponosni, samo v letošnjem primeru se je zgodilo več tovrstnih incidentov.
Klinična psihologinja sicer pojasnjuje, da nasilja med mladimi v absolutnem smislu ni več kot nekoč. "Študije kažejo, da prihaja do upada v absolutnem smislu pojavljanja nekih nasilnih dejanj, se pa pojavljajo resnejša dejanja," je za Televizijo Slovenija dejala klinična psihologinja in direktorica svetovalnega centra Mateja Hudoklin. "Pojavljajo pa se spremembe v družbi na splošno, ki jim morda pred 10, 20 in več leti nismo bili priča. Tako da ena dimenzija so gotovo družbena omrežja in virtualni svet, v katerem danes živimo. Po drugi strani vemo, da je težav v duševnem zdravju vedno več," je dodala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje