Povečano število prijav lobističnih stikov pa pripisujejo svojemu dobremu delu na področju ozaveščanja. Lani so tako na KPK prejeli 3.943 prijav lobističnih stikov, kar je precej več kot v letih prej. Leta 2014 so na primer prijeli 1.118 tovrstnih prijav, leta 2015 1.473, leta 2016 pa 2004. Število lobiranj registriranih lobistov se je povečalo za 11, in sicer na 53.

Povečalo se je tudi število lobiranj registriranih lobistov. A kljub očitni rasti na področju prijav lobiranj komisija še vedno zaznava izostanek poročanja o lobističnih stikih nekaterih poslanskih skupin in ministrstev. Med poslanskimi skupinami, ki zelo malo poročajo o takšnih stikih, je predsednik KPK-ja Boris Štefanec na novinarski konferenci, na kateri je predstavil poročilo, navedel SDS, med ministrstvi pa ministrstvo za kulturo. Nizko število prijav poslanske skupine SDS-a je sicer po besedah Štefaneca mogoče pripisati tudi temu, da je SDS v opoziciji in da zato za lobiste ni toliko zanimiva.

KPK je, potem ko je v letu 2016 ugotavljal porast, lani zopet zaznal upad sumov korupcije. To so na KPK-ju izkoristili za reševanje zadev iz preteklih let in tako rešili 155 zadev več, kot so jih letos prejeli. V letu 2017 so prejeli 725 prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, od katerih so 163 prijav zavrgli, 562 pa so jih obravnavali v predhodnem preizkusu. Več pozornosti so posvetili tudi preiskavam sistemske narave. Med drugim so se osredotočili na poslovanje DUTB-ja, identifikacijo korupcijskih tveganj v zdravstvu, problematiko avtorskih honorarjev, področje javnih naročil in področje imenovanja članov nadzornega sveta in poslovodnih oseb SDH-ja.

Število prijav ni prav nizko
Štefanec meni, da število prijav, ki jih prejmejo, vseeno ni tako nizko, posebej glede na to, da niso organ, kot je denimo policija, ki hodi po terenu in pridobiva podatke. Zavrnil je tudi izjave, tudi nekaterih politikov, da so organ, ki nič ne dela. Navedel je podatek, da so v času njegovega mandata obravnavali in zaključili 4.500 zadev. Podedovali so 639 nerešenih zadev prejšnjega senata, od katerih so do zdaj rešili več kot polovico.

Skupaj so lani rešili 880 zadev. Pri tem so zaradi ugotovljenih kršitev zakona uvedli 47 prekrškovnih postopkov, podali 63 naznanil in ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja organom odkrivanja in pregona ter podali 143 pobud nadzornim organom za izvedbo postopka iz njihove pristojnosti.

Štefanec razočaran nad Brglezom
Štefanec je bil sicer razočaran, ker poročila o delu KPK-ja letos ni mogel predati neposredno predsedniku DZ-ja Milanu Brglezu, kar je bila do zdaj ustaljena praksa. Iz kabineta predsednika DZ-ja so mu namreč odgovorili, da ga Brglez ne more sprejeti, ker je preveč obremenjen s predvolilnimi dejavnostmi, kar pa se zdi Štefanecu nesprejemljivo.

Dotaknil se je tudi samega načina obravnavanja zadev na KPK-ju in spomnil, da so jim nekatere zadeve zaradi pomanjkljive zakonodaje, ki določa postopek njihovega dela, padale na vrhovnem sodišču. Zato se se zdaj odločili, da zadeve vodijo po zakonu o upravnem postopku. Po omenjenem zakonu začnejo zadevo voditi takoj, ko senat KPK sprejme sklep, da bo izvedel preiskavo, je dejal.

Glede novega namestnika predsednika KPK-ja Uroša Novaka je Štefanec dejal, da z njim dobro sodeluje in da zdaj senat KPK-ja deluje tako, kot si je vedno predstavljal, da bo.