izkoristili nadaljnje pravne možnosti.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je glede na sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča pravnomočno odgovoren za neupravičeno pridobivanje osebnih podatkov s transakcijskih računov vseh tistih, ki so iz proračuna prejeli vsaj minimalno izplačilo ali vanj vplačali vsaj evro, je danes poročal časopis Večer.

Okrajno sodišče v Ljubljani je namreč potrdilo odločitev informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik iz leta 2016. V njej je ta ocenila, da je nadgradnja nekdanje aplikacije KPK Supervizor, ki je omogočala prikaz posredovanja proračunskih uporabnikov s fizičnimi osebami, temeljila na neupravičenem zajemanju podatkov vseh fizičnih oseb, katerih transakcije so bile zabeležene pri Upravi za javna plačila (UJP).

Pri tem pa ni bilo nobene omejitve, ampak je šlo za neselektivno posredovanje prav vseh transakcijskih računov, čeprav KPK zoper veliko večino teh fizičnih oseb ni vodil nobenega konkretnega postopka iz svoje pristojnosti. KPK je zbiral tudi transakcijske račune imetnikov, za obravnavanje katerih ni imel nikakršne pristojnosti, denimo upokojencev in prejemnikov odškodnin, je še navedla Prelesnikova.

V povezavi z ugotovljeno kršitvijo je Štefanec sprva zahteval sodno varstvo, vendar je Okrajno sodišče v Ljubljani sredi decembra njegovo zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodba je tako že pravnomočna, na KPK-ju pa so za časopis pojasnili, da je "odgovorna oseba že poravnala svoje finančne obveznosti". Šlo naj bi za globo za ugotovljen prekršek v znesku 830 evrov in sodno takso, še poroča Večer.

KPK: Obdelava podatkov je bila zakonita
Na KPK-ju pa so navedbe o odgovornosti predsednika Štefaneca zavrnili, prav tako so zanikali, da bi komisija pridobivala osebne podatke in transakcijske račune vseh fizičnih oseb. Sporazumi, ki sta jih za pridobivanje podatkov sklenila komisija in UJP, namreč izključujejo podatke o javnofinančnih prihodkih, kot so plačila davkov ali glob. Komisija po navedbah KPK-ja ni nikoli imela podatkov o transakcijskih računih vseh fizičnih oseb, pač pa zgolj transakcijske račune prejemnikov sredstev iz javnega sektorja.

KPK je sporazum o izmenjavi podatkov o plačnih transakcijah sklenil že v času, ko je komisijo vodil Goran Klemenčič. Sporazum, ki ga je komisija pod vodstvom Štefaneca sklenila 2015, je pomenil nadaljevanje sodelovanja z UJP-om pri pridobivanju podatkov. Ta sporazum izrecno izvzema pridobitev podatkov o fizičnih osebah, kot so naziv računa, matična številka v breme in davčna številka. Obdelava osebnih podatkov na podlagi tega sporazuma je bila zakonita, saj je komisija vodila tako imenovani postopek o avtorskih honorarjih, so prepričani v KPK-ju.

Temu je po pisanju KPK-ja pritrdila tudi odločitev informacijskega pooblaščenca, ki je vodil inšpekcijski postopek nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov v takratni aplikaciji Supervizor. Ker v tem postopku ni ugotovil nepravilnosti, ki bi predstavljale ravnanje v nasprotju z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je postopek ustavil, so zapisali.

Odločbe informacijskega pooblaščenca, izdane v prekrškovnih postopkih, pa so pri odgovornih osebah - torej nekdanjem in zdajšnjem predsedniku komisije ter direktorju UJP-a - ugotovile prekršek zaradi neupravičenega posredovanja (velja za UJP) oziroma pridobivanja (velja za KPK) številk transakcijskih računov fizičnih oseb.

KPK je sicer podatke, ki jih je pridobil na podlagi sporazuma z UJP-om, uporabil za izvajanje preiskav in analiz finančnih tokov javnih sredstev, pri tem pa gre za izvajanje zakonitih pooblastil komisije.