Nataša Pirc Musar trdi, da ga nima, celo, da je nezakonita. "Ob vseh napakah in nezakonitostih nam preprosto ni preostalo drugega, kot da v imenu univerze vložimo prijavo informacijski pooblaščenki," je pojasnila.

Prva pripomba. "Nikjer ne piše, da ima KPK lahko javno bazo podatkov, osebnih podatkov torej, vseh prilivov oziroma odlivov, ki so zabeleženi na upravi za javne prihodke," pravi Pirc Musarjeva.

Pravni temelj ima uprava za javne prihodke, ki je KPK-ju te podatke posredovala. "Zelo jasno piše, da se javno objavi vse, razen fizičnih oseb. In to je ta pravni temelj, ki ga je KPK povozil," je prepričana.

Uprava za javne prihodke je posredovala tudi podatke, ki jih sploh ne bi smela več hraniti - lahko jih namreč hrani največ 10 let. "Torej vsaj za tri leta so podatki nezakoniti, ker so jih hranili prek roka," meni Pirc Musarjeva.

Premik meje 200 tisočakov?
Sporno je tudi, da Supervizor zajema vse honorarje, smel pa bi le tiste, ki so nastali z izvajanjem javne službe fakultete - torej rednega in izrednega študija. In še o javnem interesu. KPK ga je postavil pri 200.000 evrih, predsednik Boris Štefanec pa je že napovedal, da bodo mejo spuščali. "Oprostite, če je bil javni interes en dan 200 tisočakov, od kje vam pravni temelj in povečan javni interes, da se meja spušča?" sprašuje Pirc Musarjeva.

Sama sicer pravi, da njeno zastopanje univerze ni povezano s tem, da je med razkritimi tudi Polonca Kovač s fakultete za upravo, ki sodeluje tako z odvetniško pisarno Pirc Musarjeve kot njeno infohišo.

Kdo so tisti, ki sklepajo pogodbe z zunanjimi izvajalci?
Medtem pa sindikalist Drago Ščernjavič kot državni svetnik daje DS-ju pobudo, da na vlado v zvezi z avtorskimi in podjemnimi pogodbami, s.p.-ji in d.o.o.-ji ter tržno dejavnostjo v javnem sektorju naslovijo več vprašanj.

Ščernjavič opozarja, da so na izdatke za izplačila po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah, ki jih je razkril Supervizor, v Sindikatu državnih organov že v letu 2004 opozorili takratnega premierja Antona Ropa ter nato v nadaljnjih letih vse aktualne vlade, še posebej v zadnjih letih varčevanja ter pogajanj o plačah.

Kot je zapisal Ščernjavič, je stanje alarmantno in nesprejemljivo, če je bilo lani odštetih za zunanje izvajalce najmanj 133 milijonov evrov. Po vseh teh letih pa je treba nekaj narediti. Predlagajo več ukrepov, tudi ugotavljanje konkretne odgovornosti v posameznem okolju.

Tako med drugim zahtevajo, da bi po ministrstvih, organih v sestavi ministrstev, vladnih službah in širše v javnem sektorju - javnih zavodih, javnih agencijah, javnih skladih - tudi z imeni in priimki naredili natančen pregled, kdo so tisti, ki odločajo, da se sklepajo avtorske, podjemne in svetovalne pogodbe z zunanjimi izvajalci.