Prvi mož slovenskih financ Dušan Mramor, ki je zaradi honorarjev tudi sam pod drobnogledom javnosti, je danes v Bruslju dejal, da je odstop ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar zaradi očitkov o visokih honorarjih napačen signal, kar je, kot je dejal, povedal tudi premierju Miru Cerarju.

Premier je ob tem povedal pravi, da z okoliščinami glede prejemanja honorarjev še ni seznanjen, v koaliciji pa čakajo Mramorjeva pojasnila. Če se izkaže, da je šlo za podobno zadevo kot pri ministrici v odstopu, od Cerarja pričakujejo enake vatle.

Spodbujanje k delu tudi za trg
Tudi sam sistem se Mramorju ne zdi sporen. "Ta sistem je normalen, imajo ga tudi drugje," je poudaril minister. "Kolegi v Ameriki imajo petek zase in se lahko ves dan ukvarjajo s tržno dejavnostjo, mi smo pa pač delali popoldne, pa sobote in nedelje," je ponazoril. Povsod po svetu je tako urejeno, da odlične strokovnjake na posameznem področju spodbujajo, da ne učijo in raziskujejo samo v okviru fakultete, ampak da se čim bolj udeležujejo projektov zunaj fakultete in delajo zraven za trg, je še pojasnil.

Izpostavil je tudi zagotovitev najboljših možnih kadrov, ki so dobro plačani in ne odidejo v tujino. "Kakovostni učitelji na fakulteti lahko dobijo v tujini vsaj še enkratno plačilo tega, kar dobijo tukaj. Zelo veliko mladih, in to najboljših kadrov, odhaja. Treba jim je zagotoviti možnost, da tudi doma zaslužijo. S tem ni nič narobe," je še poudaril.

O svojih številkah še ne more ničer reči
Mramor ni komentiral številk o svojih honorarjih, o čemer smo poročali včeraj. "O svojih številkah še ne morem ničesar reči, ker sem zaprosil, da se izračunajo. Če jim ne bo uspelo, bom moral jaz izračunati danes ponoči," je povedal. Ob tem je dodal, da ne ve, ali sploh še ima vso dokumentacijo, saj so se določeni roki, do katerih je treba hraniti podatke, že iztekli. "Nisem pričakoval, da bom to sploh potreboval," je dejal.

Prizadevanja za čim več projektov
V povezavi s honorarji je sicer poudaril, da si je kot dekan ekonomske fakultete izjemno prizadeval za čim več projektov in programov poleg rednih, financiranih iz javnih sredstev, kar je fakulteti zagotovilo kakovost in mednarodne povezave ter tudi odlične rezultate.

Ta prizadevanja so po njegovih besedah prispevala k povezavi fakultete z gospodarstvom ter k zagotavljanju kakovosti, ki je bila na primer potrebna za evropsko in ameriško akreditacijo, za kar so bila sicer javna sredstva prepičla.

Ekonomska fakulteta je po Mramorjevih besedah v njegovem času s temi dejavnostmi zagotavljala od 10 do 60 odstotkov dohodkov, ki jih je usmerjala v kakovost, v tuje profesorje, ki jih je imela takrat 82, v opremo, za katero ni bilo javnega denarja, in za stavbo.

Sindikat zahteva odgovore
V Svizu po razkritju dodatnih zaslužkov profesorjev zahtevajo pojasnila o tem, kaj se je dogajalo v posameznih visokošolskih zavodih in kdo je odločal o toku denarja.

Po objavi podatkov o izplačilih honorarjev na strani Supervizor, zaradi česar je odstopila tudi ministrica za izobraževanje so se oglasili tudi v sindikatu šolnikov - glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je tako pozval pristojne, naj raziščejo vse vidike zaslužkarstva nekaterih posameznikov v javnem sektorju. Predvsem jih zanima, kaj se je dogajalo v posameznih javnih zavodih, kdo je odločal o toku denarja in kakšne so povezave med zasebnimi podjetji in zaposlenimi v javnem sektorju.

Spremembe zakonodaje vključiti v nov zakon o visokem šolstvu
Štrukelj sicer pozdravlja napoved ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, da bodo javni uslužbenci, javni zavodi in organizacije v prihodnje podvrženi stalnemu pregledu, s čimer bo zagotovljena transparentnost plač, transferjev in prihodkov, a vseeno v sindikatu menijo, da so v boju proti zaslužkarstvu nujne tudi zakonodajne spremembe, ki bi jih lahko vključili že v pravkar nastajajoč visokošolski zakon.

Predstavnika zaposlenih naj izbirajo zaposleni
Sindikalistu se tako na primer zdi nesprejemljivo, da bi predstavnika zaposlenih v upravnem odboru univerze izbiral senat - tako namreč predvideva koncept zakona - in ne zaposleni. S tem bi se na škodo zaposlenih okrepil nadzor nad izbiro posameznikov, ki bodo nadzirali tok denarja. Nesprejemljivo se mu namreč zdi, da privilegirani posamezniki javno izobraževanje in javni sektor nasploh jemljejo zgolj kot ozadje svojega zaslužkarstva. Če želijo to početi, naj ustanovijo zasebne fakultete, je dodal.

Meni, da zaslužkarstvo elite v izobraževanju dodatno potrjuje, da krizo plačuje večina zaposlenih v izobraževanju, ki dela trdo in odgovorno ter se je v zadnjih šestih letih zaradi varčevanja morala odpovedati delu svojih dohodkov. Do takšnih anomalij prihaja tudi zaradi neustreznega plačila kakovostnega dela v javnem sektorju, še opozarja.

Niso sporni le ministričini honorarji ...
Štrukelj je na tiskovni konferenci poudaril še, da Sviza ni zmotil le primer ministrice v odstopu, ampak tudi nerazumljivo visoki dohodki iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb nekaterih drugih posameznikov v izobraževanju. Izpostavil je primer direktorja novomeškega šolskega centra Štefana Davida, ki je po podatkih iz Supervizorja od leta 2003 poleg plače zaslužil še nekaj manj kot 346.780 evrov.

Glede domnevno nerazumljivo visokih dohodkov finančnega ministra Dušana Mramorja v času, ko je služboval na ljubljanski ekonomski fakulteti, pa je Štrukelj dejal, da bo zadevo komentiral šele, ko bodo znana dejstva. Opozoril pa je, da bi moralo v primeru razkritja podobnih zadev kot pri Setnikar Cankarjevi priti tudi do enakih reakcij.