Poslanci so ob koncu izredne seje o aferi Patria z 41 glasovi za in 11 proti sprejeli vse štiri predlagane sklepe.

Gre za sklepe, ki jih je v ponedeljek za sejo pripravil odbor za obrambo. Izredno sejo je zahtevalo 34 poslancev SDS-a, NSi-ja, SLS-a in DeSUS-a. Državni zbor je na izredni seji tudi pozval predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa, naj v 24 urah dokaže svoje trditve, izrečene v oddaji finske televizije.

Sklepi izredne seje DZ-ja
Državni zbor je tako sprejel sklepe, s katerimi je ugotovil, da je ministrstvo za obrambo ravnalo pravilno, ko je izvedlo mednarodni razpis za nakup osemkolesnikov, izreklo je podporo državnemu tožilstvu in policiji, da skladno s svojimi pooblastili in v sodelovanju z mednarodnimi institucijami nadaljujeta intenzivno preiskavo morebitnih sumov korupcije.

Ministrstvo za obrambo je pozval, da v primeru potrjenega suma korupcije nemudoma uporabi konkurenčno klavzulo in razveljavi pogodbo o nakupu oklepnikov, poleg tega pa je vlado pozval, da DZ-ju posreduje poročila o preiskavi, ki jih je zahtevala od policije in tožilstva.

Iz razprave poslank in poslancev
Nekaterim je bilo všeč, da se je namesto o prevzemih govorilo o Patrii, je v DZ-ju dejal premier Janez Janša. Janša je govoril tudi o oddaji o Patrii in glede tega dejal, da je govoriti, da oddaja ni imela zveze z volitvami in da Finci niso vedeli, da so pri nas volitve, čudno. Dejal je, da so mu viri na Finskem povedali, da sta dva človeka pogosto klicala na Finsko, eden izmed teh dveh pa sedi tukaj (v DZ-ju). Oddaja tako ni prišla iz Finske, "ampak od tukaj".

V izjavi se je prepoznal Miran M. Cvikl, ki je znova dejal, da, če bi bil posel s Patrio transparenten, na Finskem ne bi aretirali ljudi, njegova komisija pa aprila ne bi bila napadena od Patrie.

Notranji minister Dragutin Mate je dejal, da sta glede založene depeše avstrijskega Interpola le dve možnosti, dve mogoči razlagi - ali gre za hudo malomarnost posameznika ali za naklepno dejanje.

Karl Erjavec pa je odgovarjal na očitke, da je želel preprečiti nadzor nad potekom posla s Patrio. Pojasnil je, da predsedniku DZ-ja ni pisal, ker bi želel preprečiti vpogled v dokumentacijo, ampak da bi dobil tolmačenje o ravnanju v primeru poslovne skrivnosti, saj se je to zgodilo prvič. Minister za obrambo je Antona Anderliča (LDS) opomnil, da je po odločitvi, da se dokumente poslancem lahko pokaže, ministrstvo to tudi storilo.

V zvezi z očitki o koruptivnosti se je oglasil tudi Tomaž Štebe (SDS). Dejal je, da gre koruptivna dejanja pripisati prejšnji vladi, pri tem pa navedel "tajne dogovore" s Sistemsko tehniko. Anton Anderlič (LDS) pa je prepričan, da je napačno ravnala zdajšnja vlada.

Matjaž Han (SD) je dejal, da se koalicija "spreneveda", da bi "zaščitila svojega šefa", medtem ko Eva Irgl (SDS) meni, da dejanja levice kažejo, da nima voditelja, ki bi mu pariral.

Karl Erjavec je zavrnil tudi trditve Milana M. Cvikla (SD), da bo država pri poslu s Patrio oškodovana za 50 milijonov evrov. Med drugim je pojasnil tudi, da oškodovanje ni mogoče, saj za posel še niso ničesar plačali. Janko Veber (SD) je izrazil sum, da je delo policije v primeru suma korupcije preprečevala vlada, kar je minister Dragutin Mate odločno zavrnil.

Finska oddaja je konstrukt, meni Robert Hrovat (SDS), ki škodi ugledu, ki si ga je Slovenija pridobila med predsedovanjem, Jožef Školč (LDS) pa meni, da je oddaja iz zgodbe o Patrii postala zgodba o Sloveniji zaradi reakcij ministrov in premierja.

Za govorniškim odrom tudi Janša
Premier Janez Janša je na izredni seji o nakupu oklepnikov dejal, da je bila pred nekaj dnevi v slovensko in evropsko javnost lansirana novica, ki je popolnoma spremenila tok dogodkov med volilno kampanjo.

Pojasnil je, da predsednik vlade v tem mandatu ni odločal o nakupu oklepnikov. Vlada te teme ni nikoli obravnavala, o nakupu se je odločalo v prejšnjem mandatu in v prejšnji vladi. Prepričan pa je, da če bi bili kakšni trdni dokazi, ali bi obstajali vsaj indici dokazov glede podkupovanja, bi bili ti že objavljeni.

Pri nakupu oklepnikov patria je šlo za najbolj transparenten posel do zdaj, je na današnji izredni seji DZ-ja zatrdil minister za obrambo Karl Erjavec. Med drugim je poudaril, da v ničemer ni bil oškodovan državni proračun, nihče od zaposlenih na ministrstvu za obrambo ali v Slovenski vojski do zdaj še ni bil povabljen na razgovor.

Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel pa je med drugim izrazil prepričanje, da Slovenija z diplomatskima notama ni posegla v neodvisnost medijev.

Kaj pravijo v poslanskih skupinah?
Cvetka Zalokar Oražem (Zares) je povedala, da v poslanski skupini ne podpirajo spolitizirane in predvolilno nabite razprave. Po njenem je namreč jasno, da poslanci nimajo nikakršnih dokumentov, s katerimi bi lahko politiki prispevali k razjasnitvi težave.
Zmago Jelinčič (SNS) je dejal, da so zadevo sprožili določeni gospodje, a se je obrnila proti njim. Po njegovem so ti posamezniki za svoje zgodbe, v katere so vpletli Slovenijo, uporabili celo Fince.
Sašo Peče (Lipa) je menil, da je največja težava posla ta, da se je država odločila, da bo oklepnike kupila prek posrednika. Vprašal se je tudi, čemu Slovenija sploh potrebuje omenjene osemkolesnike.
Miran Potrč (SD) je povedal, da je bila oddaja za njihovo stranko presenečenje, tako kot je bila presenečenje za SDS, zato je kriviti SD za oddajo groba laž in podtikanje.
Tone Anderlič (LDS) je SDS-u očital, da se je vedno, ko se je želelo kaj zamegliti ali preusmeriti pozornost, spravil na novinarje. Zdaj je to po njegovem pljusknilo tudi čez meje in se grozi celo tujim novinarjem.
Ivan Jelen (DeSUS) je povedal, da v poslanski skupini izredno sejo o nakupu osemkolesnikov 8 x 8 podpirajo, ker so prepričani, da se o nakupu širijo neresnice in navedbe o nedokazanih nezakonitostih.
Jože Tanko (SDS) je dejal, da dozdajšnja razprava o podkupovanju premierja Janeza Janše na mizo ni dala še niti enega samega dokaza. Po njegovem se soočamo z umazano volilno kampanjo, naperjeno proti zdajšnji koaliciji, ki pa se je izrodila.
Jožef Horvat (NSi) se je vprašal, kje je morala gospoda Magnusa Berglunda in morala njegovih slovenskih sodelavcev ter turističnega vodiča v raju pod Triglavom.
Tudi Jakob Presečnik (SLS) je obžaloval, da je bilo treba sklicati izredno sejo, namesto da bi se pogovarjali o razvojnih težavah Slovenije. Po njegovih besedah v tem trenutku ne moremo trditi, niti da je kdo prejel podkupnino niti da je ni.

Zahteva opozicije na začetku seje zavrnjena
Razprava se je začela z željo opozicije, da jim pokažejo nekatere dokumente, na podlagi katerih bi lahko razpravljali. "Če želi vlada, da se o tem razpravlja, mora potem posredovati gradiva, o katerih se razpravlja," je povedal Miran Potrč iz SD-ja, z njim pa so se strinjali tudi v Zaresu. Predlog opozicije na glasovanju ni uspel.