Procesiji je sledila maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Anton Stres. Ta je v nagovoru vernikov poudaril pomen zaupanja. Spomnil je, da je Marija pred 500 leti opozorila, da se njena hiša podira, in dejal, da prebivalci od takrat naprej lepo skrbijo zanjo. Dodal je, da je treba še bolj skrbeti za to, "da se ne bi podirala naša notranja cerkev v našem srcu, naša vera in naša pripadnost Cerkvi".

Poudaril je pomen vere in za zgled postavil Marijo, ki je doživela največje trpljenje, saj je gledala trpljenje svojega sina na križu. Šele v preizkušnjah se izkažeta naša vera in zaupanje v Boga, ravno Marija pa je postala "učiteljica v veri, zaupanju in ljubezni, ki nikoli ne mine". "V teh težkih časih, v katerih živimo, je to najpomembnejše in nenadomestljivo sporočilo. Kar danes najbolj potrebujemo, je zaupanje," je poudaril nadškof in dodal, da to zaupanje daje prav vera.

Na predvečer praznika so v številnih slovenskih romarskih in Marijinih cerkvah potekale maše in procesije. Procesijo z barkami iz Pirana v Strunjan je vodil koprski škof Jurij Bizjak. V župnijski in romarski cerkvi sv. Marije Zvezde je mašo vodil celjski škof Stanislav Lipovšek. Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je vodil slovesno mašo v strunjanski cerkvi, na Ptujski Gori je maševal apostolski nuncij nadškof Juliusz Janusz, murskosoboški škof Peter Štumpf pa je vodil mašo v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Gradu na Goričkem. Ob 22. uri se bo začelo celonočno molitveno bedenje.

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je med najstarejšimi Marijinimi prazniki, saj njegove omembe segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Versko resnico o Mariji je leta 1950 razglasil papež Pij XII.