Da podpora vladi pada, je že stara novica, je v oddaji Ob osmih poudaril politolog in analitik dr. Marinko Banjac s Fakultete za družbene vede. To se je po njegovem mnenju zgodilo tudi zaradi razkoraka med pričakovanji, kaj vlada lahko naredi, in tem, kaj v resnici lahko naredi, tudi znotraj vlade same. "To me spominja na tisto staro britansko komedijo, mislim, da je iz 80. let, ko je takratni minister vsakokrat prišel z novo idejo, novim predlogom o neki reformi, ukrepu in podobno. Pa so ga vedno ustavili. Rekli so mu, to ni mogoče zaradi tega ali onega. Na koncu je ostal brez rezultatov. Tudi aktualna vlada Roberta Goloba, kar je priznal tudi sam, je končala na tem. Sama je ugotovila, da zaradi strukturnih sistemskih ureditev na ministrstvih in širše marsikatere reforme, ki so jo pričakovali, niso mogli izpeljati."

Gre torej za nerealna pričakovanja na eni in politično neizkušenost na drugi strani. "Sam predsednik vlade je v novejšem intervjuju priznal, da so se marsičesa naučili. Priznal je, da marsičesa ni vnaprej poznal in da je bila neizkušenost vzrok za to, da so se spoprijemali z realnostjo in prevelikimi pričakovanji." Njegove napovedi so bile zato preveč ambiciozne. "Z ambicioznostjo pravzaprav ni nič narobe. Vsaka vlada mora biti ambiciozna, a napovedi morajo biti realne."

Padec podpore vladi voda na mlin SDS-a

Stranka SDS je z vzpostavitvijo svojega strokovnega sveta dala jasen znak, da je homogena in pripravljena na morebitne predčasne volitve, drugače pa je s stranko NSi, ki je vse leto pošiljala nasprotujoče si znake, meni Banjac: "NSi je precej izgubljen v svojem narativu, hkrati govori, da želi iti po samostojni poti in se oddaljiti od SDS-a, po drugi strani že išče neke nove povezave. Poleg tega izkoriščajo populistični desničarski diskurz, hkrati pa se želijo kot moderna stranka postaviti na sredino."

Zdi se, da na desnici še vedno čakajo, kaj bo s svojo Platformo sodelovanja storil Anže Logar. Eden od kazalnikov bodo že volitve v Evropski parlament junija prihodnje leto, ki so v marsičem posebne: "Pomembno je, kako bo ravnal Logar, če se bo drobilo volilno telo; zanimivo bo opazovati rezultate in lahko se zgodi, da bo moral potem SDS ravnati drugače kot zdaj, ko je na desnici zelo suveren."

Leto 2023 tudi leto sprememb v predsedniški palači

Jutri bo minilo tudi leto dni, odkar je Nataša Pirc Musar v predsedniški palači nasledila Boruta Pahorja. Njen slog predsednikovanja je precej manj vpadljiv od Pahorjevega, saj se ne želi izpostavljati kot osebnost, pravi Banjac: "Se je pa predsednica hitro spoprijela z dejstvom, da vsako njeno intervencijo v javnosti zelo različno interpretirajo na levi in desni, kar kaže, da je v političnem prostoru skoraj nemogoče delovati nevtralno."

Evropske volitve

Zdi se, da se jih mogoče še najbolj lahko boji prav Gibanje Svoboda, ocenjuje Banjac, ker bodo kazalnik, koliko ta stranka po parlamentarnih volitvah še "tehta", zato bodo te volitve pomembne. "Po drugi strani pa ne bodo absolutno prelomne in odločilne v kakršnem koli smislu." So zelo posebne, saj je Slovenija ena sama volilna enota in je pomembno, koga stranka postavi na seznam in na katero mesto na seznamu ga uvrsti. Na desni strani bo zelo pomembno, kako se bo odzval Anže Logar.

Več v tokratni epizodi Ob osmih.