Pred mednarodnim dnem boja proti korupciji, ki ga zaznamujemo 9. decembra, je v Sloveniji ves ta teden posvečen preprečevanju korupcije. Naša država ima na tem področju kar veliko težavo. Po nekaterih ocenah zaradi korupcije vsako leto izgubimo 3,5 milijarde evrov. V zadnjih desetih letih je na primer Slovenija na lestvici indeksa zaznane korupcije nazadovala za pet točk in občutno zaostaja za evropskim povprečjem.

V Transparency International Slovenija se zavzemajo za ničelno toleranco do korupcije, je v oddaji Ob osmih poudarila generalna sekretarka Maruša Babnik. "Do korupcije imamo v Sloveniji vsekakor določeno stopnjo tolerance." Pomembno je, kako dojemamo določena koruptivna dejanja ali kršitve integritete. "To sprejmemo in si rečemo, no, ja, saj je v redu, tudi če gre malo na stran, dokler je to dobro za družbo oziroma se kaj naredi." O tem se premalo pogovarjamo, pravi Maruša Babnik. Denar, izgubljen zaradi korupcije, bi lahko koristno porabili. "Premalo se pogovarjamo o povezavi med korupcijo in blaginjo ter njenim vplivom na vsakdan posameznika. Kaj vse bi lahko naredili z izgubljenim denarjem, ne samo na nacionalni ravni, to so sredstva, ki so izgubljena tudi v lokalnih skupnostih, v podjetjih. Premalo se zavedamo finančnih posledic korupcije. Pa ne samo to, s korupcijo se izgublja tudi zaupanje v demokracijo. Vse to pelje v nemir v družbi, v izgubo zaupanja v pravno državo, v institucije."

Ko so v postopkih pred KPK-jem politiki

Spodbujanje k integriteti in ozaveščanje o njej gresta od posameznika k celotni družbi. Maruša Babnik konkretnih primerov ne komentira, niti ne dejstva, da je Komisija za preprečevanje korupcije pod drobnogled vzela ravnanje predsednika vlade Roberta Goloba. "Institucije imamo zato, da opravijo svoje," pravi in "vsekakor bi rekla, da se vodi z zgledom."

Sicer pa, višje kot gremo po lestvici, večje je tveganje za korupcijo ali kršitev integritete. Določeni sektorji so bolj izpostavljeni. "Vsekakor je zadnja leta pod drobnogledom zdravstvo, pa tudi drugi sektorji, pri katerih je tveganje večje zaradi javnega naročanja." Imamo pa tudi mehanizme in varovalke, ki naj bi to preprečili. "Tveganja torej so, gre za to, koliko je v določenem sektorju korupcija sprejemljiva, in smo spet pri toleranci do takih dejanj."

Na tej točki pridejo na vrsto institucije pregona. "Vsaka kršitev integritete, vsako korupcijsko dejanje ni kaznivo dejanje. Nekatera pa so. Na koncu smo volivci tisti, ki odločamo, kaj je sprejemljivo in kaj ni. Na volitvah se spomnimo, kaj vse je šlo narobe, kdo je kršil integriteto in kdo je mogoče izvajal koruptivna dejanja." Volitve so torej prostor za nagrado ali kazen.

Več v tokratni epizodi Ob osmih.