Kot je dejal, zdaj ne bi špekuliral, ali bo Hilda Tovšak za to zahtevala odškodnino ali ne. In zakaj sodišče Hildi Tovšak in njenim prošnjam ni ugodilo, da bi šla na prestajanje kazni v zapor? Hilda Tovšak je podala tri prošnje, je pojasnil Masleša: 9. aprila je zaprosila za alternativno prestajanje kazni, deset dni pozneje je predlagala oddajo v zavod za prestajanje kazni, 29. aprila pa prestajanje kazni na odprtem oddelku. Pravi naslov za to vprašanje je po njegovem okrožno sodišče oz. sodnica, ki je o tej zadevi odločala. Vendar pa stvari niso tako samoumevne, kot se zdijo, ker so včasih podani takšni razlogi, da obdolženec ostaja v priporu, je dodal.

Glede izgubljenih listin v zadevi Hilde Tovšak: predsednica okrožnega sodišča je Maslešo obvestila, da je ustanovila posebno komisijo, ki bo preučila, kaj se je zgodilo s 150 izgubljenimi stranmi, ki se nanašajo na prisluhe. Predsednica okrožnega sodišča dopušča možnost, da teh listin niso fotokopirali, ampak so jih vezali v spis, ki je na vrhovnem sodišču. Kot je dejal, bo treba počakati na poročilo.

Na vprašanje o očitkih o pomanjkanju pripravljenosti na dialog je dejal, da so v sodstvu vedno za sodelovanje med različnimi vejami oblastmi v okviru pristojnosti, vendar zavračajo diktat. Kot je dejal, hoče izvršilna veja vzpostaviti tak nadzor nad sodstvom, ki negira njegovo samostojnost.

Glede navedb iz pisma pesnika Mateja Bora politiku Francu Popitu v zvezi z zapornikom Mirom Kajdišem v 80. letih (ob 100. obletnici rojstva pesnika je med razstavnimi predmeti v NUK-u), je Masleša zanikal, da bi kot preiskovalni sodnik, ki je tedaj zaslišal Kajdiša, kar koli vedel o mučenju in da je vse, kar mu je tedaj zapornik povedal, tudi zapisal, kar se da preveriti v zapisniku.