Ekonomist in nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger meni, da bi bilo higienično, da bi se izredni profesor na ekonomski fakulteti Jože P. Damijan zaradi nesoglasij iz preteklosti z direktorico direktorata za finančni sistem Katjo Božič, ki niso povezani s pisanjem njene doktorske disertacije, iz komisije za oceno tega doktorata izločil sam.
Po njegovih besedah finančni minister Franc Križanič ni ravnal pametno, če je pri dekanu ljubljanske ekonomske fakultete Dušanu Mramorju želel doseči, da bi fakulteta iz komisije za oceno doktorske disertacije Božičeve odstranila Damijana, vendar pa tu po njegovem mnenju ne gre za korupcijo, kot to ocenjuje komisija za preprečevanje korupcije, kar zavrača tudi Križanič.
Mramor bi lahko Križaniča preprosto zavrnil
Mramor je po besedah Mencingerja kot dekan avtonomen pri svojih odločitvah, zato bi lahko zavrnil Križaničevo prošnjo, "nenavadno pa je, da je Mramor o tem poročal časopisom".
Križanič mnenje protikoprupcijske komisije zavrača
Na načelno mnenje protikorupcijske komisije se je minister Križanič sicer odzval z besedami: "O tem sem povedal že vse. Če bom poklican na zagovor, bom tam povedal isto, kar sem že javno povedal. Tega ne bi želel več naprej odpirati." Dodal je še, da je sam docent na ekonomski fakulteti.
Križanič je v pisni izjavi za javnost zapisal, da odločno zavrača načelno mnenje protikorupcijske komisije. Znova je pojasnil, da dekana ni klical kot javni funkcionar, ampak kot njegov stanovski kolega, habilitiran profesor na isti fakulteti, kar je, tako Križanič, na začetku pogovora tudi jasno poudaril in dodal, da njegov namen ni vplivati na avtonomne odločitve pristojnih organov fakultete.
"Edini namen in vsebina tega pogovora je bilo izražanje mojega mnenja, da imenovanje dr. Damijana v komisijo za oceno doktorske naloge Katje Božič pomeni konflikt interesov, saj je bilo znano, da sta se konceptualno razhajala o osnovni doktorski tezi gospe Božič. Njegovo imenovanje v komisijo za oceno doktorata, in to celo kot ključnega, odločujočega člana, bi zato pomenilo izrazit konflikt interesov in morebitno pristranskost. To se mi je zdelo nepošteno takrat in to se mi zdi nepošteno tudi danes. Skratka, čutil sem moralno dolžnost, da s tem kolega dr. Mramorja tudi seznanim."
Križanič: Mramorja sem opozoril, naj tega nikar ne govori okoli, ker gre za osebni protest
Dodal je, da ni od dekana ekonomske fakultete nikoli zahteval, naj zamenja posamezne člane, ali izrazil jasnega namena, da želi doseči spremembo pogojev. "To je popolna neresnica. Če ta trditev, na kateri temelji vse načelno mnenje komisije, izhaja iz prijave, na katero se sklicuje komisija, je ta pač nasedla lažnivi prijavi, ki ne ustreza dejanskemu stanju, ne da bi jo sama preverila. Zato bom razmislil tudi o možnosti uporabe ustreznih pravnih sredstev za zaščito svojega dobrega imena." Za Radio Slovenija pa je Križanič dejal še, da je šlo za njegovo osebno mnenje, ki ga je podal Mramorju. "Posebej sem ga opozoril, naj nikar tega okoli ne govori, saj gre za moj osebni protest."
Ob tem je spomnil tudi, da je o podobnih primerih konfliktov interesov pri sestavi komisij za oceno kandidatov za akademske nazive pred kratkim v časopisu Delo pisal tudi Aleš Iglič s fakultete za elektrotehniko.
Pahor: Fokus vlade mora ostati na reševanju krize
Pahor pa je ob robu obiska na Slovenskih železnicah dejal, da ni navdušen, če neka ustanova pravne države ugotovi, da je minister ali ministrica vlade, ki jo vodi, ravnal koruptivno. "To najprej zahteva odgovor s strani ministra ali ministrice in razumem, da je minister Križanič odgovor že dal. Zdaj moramo ugotoviti kakšne so posledice takšnih ravnanj. Moram poskrbet, da delo vlade teče naprej, da nam ljudje zaupajo." Z ministrom Križaničem je že govoril, v prihodnjih dneh pa bo razmislil, kaj narediti, da bo "fokus vlade ostal na reševanju problemov socialne in gospodarske krize". Zato bo ravnal tako kot misli, da je potrebno, da vlada dela dobro. Ob tem je še poudaril, da nihče ni nenadomestljiv.
Minister poklical dekana ekonomske fakultete
Minister za finance je dekana Dušana Mramorja poklical, ker se ni strinjal z izbiro članov strokovne komisije, ki je ocenjevala doktorsko disertacijo njegove uslužbenke Katje Božič. Med člani je bil namreč tudi minister prejšnje vlade Jože P. Damijan, ki ima drugačno mnenje kot Božičeva o tem, kakšna je vloga Slovenije pri morebitnih težavah slovenske banke v večinski tuji lasti.
Križaniča so prijavili Kosovi komisiji
Komisija za preprečevanje korupcije je nato dobila prijavo tega dogodka, zato ga je tudi obravnavala, je za MMC povedal Drago Kos.
Podali so načelno mnenje: "Ravnanje javnega funkcionarja, ki poseže v avtonomnost izobraževalne ustanove in izobraževalnega procesa ter svobodo znanstvenega delovanja in ustvarjanja zato, da vpliva ali poskuša vplivati na sestavo znanstveno-pedagoškega telesa, pristojnega za odločanje o pridobitvi oziroma podelitvi akademskega naziva in stopnje izobrazbe, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero drugemu pridobi ali poskuša pridobiti neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor (NM 193)."
"Dejanje ne ustreza sumu kaznivega dejanja"
Po Kosovih besedah je ministrovo dejanje torej korupcija, a ne ustreza sumu kaznivega dejanja, zato prijave ne bodo predali policiji. Njihovo mnenje sicer nima nobenih pravnih ali materialnih posledic, ga je pa treba jemati kot opomin in opozorilo, da se take stvari ne bi ponavljale v prihodnje, je še dejal Kos.
SLS: Od Pahorja pričakujemo, da bo vzpostavil sistem enotnih meril
Za komentar smo zaprosili tudi poslanske skupine. V Zaresu tako menijo, da klic ministra Križaniča ni bil primeren, vendar pa mora težo dejanja oceniti in se o nadaljnih korakih odločiti premier Pahor.
Zmago Jelinčič, predsednik stranke SNS in vodja poslanske skupine, je za MMC dejal, da poteza ministra za finance v Sloveniji ni nič novega in da so se od leta 1992 vršili taki in drugačni pritiski na izobraževalne ustanove ter nosilce izobraževalnih procesov. "Najodmevnejši je bil zagotovo primer Jankovič, ki mu po odmevnosti sledi primer Križanič, med obema pa jih je bila cela vrsta, o katerih se sploh ni pisalo."
Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS-a, je zapisal, da v poslanski skupini od premierja Boruta Pahorja pričakujejo doslednost in načelnost pri opravljanju funkcije. "Čeprav je premier doslej imel povsem različna merila za presojanje delovnih napak in spornih dejanj svojih ministrov, pričakujemo, da bo vzpostavil sistem enotnih meril in odslej deloval v skladu s svojimi nedavno danimi besedami ob predlogu za razrešitev okoljskega ministra Karla Erjavca, ko je dejal, da bo ta odločitev prispevala h krepitvi zaupanja javnosti v institucijo sistema, zakonitost in pravno državo."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje