Minister za finance Franc Križanič poudarja, da nikoli ni izvajal pritiskov na avtonomijo univerze, in sicer "ne kot profesor, ne kot minister in ne kot alpinist".

Znano je, da je v javnosti odmevala novica, da naj bi minister Križanič pri dekanu ekonomske fakultete posredoval zaradi sestave komisije za zagovor doktorske disertacije njegove uslužbenke Katje Božič. Križanič, kot omenjeno, pritiske zanika, in dodaja, da bo tako tudi v prihodnje.

Predsednik vlade Borut Pahor pa je o tem dejal, da pričakuje, da ga bodo univerzitetne oblasti, če menijo, da je šlo za poseganje v avtonomijo, o tem uradno obvestile.

Mramor: Križanič izrazil nestrinjanje
Posredovanje Križaniča sta pred tem potrdila tako Dušan Mramor kot ministrstvo za finance, zatrjujejo pa, da Franc Križanič ni govoril kot minister, ampak kot stanovski kolega. Nezadovoljen naj bi bil predvsem zaradi četrtega člana komisije Jožeta P. Damijana. Mramor je pojasnil, da mu je Križanič v pogovoru omenil nestrinjanje s sestavo komisije za doktorsko disertacijo Katje Božič, sam pa mu je odgovoril, da je komisija za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij, ki določa člane komisije, popolnoma avtonomna. Mramor je o tem nestrinjanju obvestil tudi komisijo in ob tem znova poudaril avtonomnost njenega delovanja.

Minister Križanič pa je v četrtek sam potrdil, da je Mramorja klical kot stanovski kolega, za kar, meni, ima tudi pravico, saj je še vedno habilitiran kot profesor. Z ministrstva pa so sporočili, da je Križanič Mramorja opozoril na morebiten konflikt interesov pri sestavi komisije, katere član je tudi Damijan. Ta naj bi bil namreč v hudih konceptualnih konfliktih z Božičevo, ko je bil še minister za razvoj. Dodali so, da Križanič dobro razume in spoštuje avtonomijo univerze.

Damijan in Božičeva se nista strinjala glede vloge Slovenije pri morebitnih težavah slovenske banke v večinski tuji lasti
Zgodba naj bi se začela že leta 2008, ko naj bi Božičeva že pri izbiri primernosti doktorske teme in oceni disertacije z naslovom Finančna stabilnost v razmerah večinskega tujega lastništva bančnega sektorja imela težave. Disertacijo je napisala pred približno enim letom, zapletlo pa se je, ko je ena članica od treh članov komisije disertacijo ocenila negativno, zato je moral biti imenovan četrti član, torej Jože P. Damijan. Še preden je podal svoje mnenje, pa je Božičeva že zahtevala njegovo zamenjavo, poroča časopis Dnevnik.

Sama je dejala, da njen spor z Damijanom seže v leto 2006, ko je vlada Janeza Janše razmišljala o prodaji večine NLB-ja KBC-ju. Na ministrstvu za finance so takrat preučevali nadzorniške funkcije banke, ki bi v skladu z evropsko direktivo o bančništvu prešle pod Belgijce, če bi banka imela težave, pa bi jih vseeno morala reševati slovenska država. Damijan, ki je bil velik zagovornik privatizacije NLB-ja, se z razlago ni strinjal in Božičeva meni, da gre pri njem za konflikt interesov in bi se moral sam izločiti iz komisije. Boji se tudi, da bi skušal s svojim delom v komisiji zagovarjati svojo strokovno napako ali da bi se ji maščeval.

Križanič se je ponudil, da kot profesor pokliče Mramorja
Dodala je še, da Križaniča ni nagovarjala, naj posreduje zanjo. Sam jo je povprašal, kako napreduje njena doktorska disertacija, in povedala mu je za svoje razočaranje in prizadetost, da je v komisijo imenovan tudi Damijan. Ponudil se je, da kot profesor pokliče Mramorja in izrazi svoje osebno nezadovoljstvo. Božičeva še meni, da je Damijan s tem, ko se je pustil imenovati v komisijo, želel preprečiti objavo njene naloge.

Damijanu pa se zdi absurdno, da neki kandidat ali kandidatka poskuša vplivati na sestavo komisije oziroma da sme odločati o tem, kdo bo član komisije. "Še bolj absurdno pa je, če nekdo, ki je imel težave z argumentiranjem svojega znanstvenega prispevka na vseh stopnjah izdelave disertacije, v sklepni fazi obtoži zadnje imenovanega člana komisije za svoje dotedanje težave. Gre za absolutno nedopustni pritisk in sprašujem se, ali si smejo politiki v tej državi resnično privoščiti vse, kar jim pade na pamet." Dodal je še, da vsakršni pritiski od zunaj pomenijo nedopustne pritiske na avtonomijo univerze in pojasnil, da pri oceni disertacije člani komisije ugotavljajo predvsem, ali kandidat na znanstvenem področju z uveljavljenim načinom in uporabo ustreznih znanstvenih metod zmore veljavno vzročno-posledično dokazati svojo znanstveno hipotezo.