Družinski zakonik, potrjeno dopolnilo, tradicionalna družina in slovenska družina prihodnosti so teme, o katerih je za MMC spregovoril Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude - društva za družini naklonjeno družbo.
Družinski zakonik v predlagani obliki ...
... ni sprejemljiv, čeprav se na prvi pogled morda zdi, da t. i. kompromisni predlog sprejema glavne ugovore v zvezi s prvotnim predlogom. Tako je npr. zakonska zveza po tem predlogu opredeljena kot zveza med moškim in žensko (to se zdi kot upoštevanje zahteve javnosti), a je v primerjavi z veljavno ureditvijo odstranjen stavek, ki določa, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine.
Ravno določitev pomena zakonske zveze in iz nje izvedene zunajzakonske zveze pa je temeljna določba zakona, ki državi omogoča in nalaga, da življenjsko zvezo med moškim in žensko zaradi njenega potenciala podaritve novega življenja obravnava drugače kot katero koli drugo zvezo, ki tega potenciala nima, saj je posebno varovanje take zveze vitalnega pomena za obstoj in razvoj naroda in države. Če zakonski zvezi odvzamemo ta pomen, jo vsebinsko povsem izenačimo z vsako drugo življenjsko skupnostjo, tudi skupnostjo istospolnih partnerjev.
Predlog zakonika prinaša razliko v obravnavi različnih skupnosti le v primeru možnosti posvojitve otrok, pri čemer hitro lahko ugotovimo, da je ob novi definiciji zakonske zveze to razlikovanje utemeljeno le še na spolni sestavi in spolni usmerjenosti teh skupnosti. To bo ustavno sodišče zelo verjetno označilo kot kršitev 14. člena ustave Republike Slovenije in bo državnemu zboru naložilo, da to razlikovanje odpravi. To pomeni, da je t. i. kompromisna rešitev v svojem bistvu zelo verjetno le kompromisna prevara, saj pomeni le manjši ovinek na poti do rešitev, ki bodo vsebinsko enake prvotnemu predlogu družinskega zakonika in so veliki večini slovenske javnosti nesprejemljive.
Kaj pa sprejeto dopolnilo, ki ga je predlagal SDS in po katerem je zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta to uradno registrirala ali pa se jima je v tej zvezi rodil otrok?
Vložitev tega dopolnila razumem kot poskus opozarjanja na nedorečenost razmerja med zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnostjo, ki sta formalno izenačeni, v resničnosti pa je zunajzakonska skupnost privilegirana, kar je tudi glavni razlog, da postaja prevladujoča oblika življenjske skupnosti. Določilo, da se ob obstoju skupnega otroka predpostavlja, da obstaja tudi zunajzakonska skupnost, močno zmanjšuje razlikovanje med zakonci in zunajzakonskimi partnerji, saj zmanjšuje možnosti zlorab navideznega samohranilstva.
Pri tem bi rad opozoril, da to ni vsebina amandmaja SDS-a, saj je to določilo v predlogu zakonika že od vsega začetka in je med drugim že uzakonjeno v zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga je DZ na predlog vlade sprejel lani. Gre torej le za povzetek vladnega predloga.
Predlog registracije zunajzakonske skupnosti pa sledi predlogu ministrstva za notranje zadeve, ki je v času medresorskega usklajevanja predloga zakonika predlagalo, da bi bilo treba v zvezi z zunajzakonsko skupnostjo razmišljati v smeri njene registracije. Kolikor razumem utemeljitev predloga, gre za poskus vpeljave večje preglednosti, večjo možnost svobodne izbire in večje pravne varnosti v primerjavi z nedoločno formulacijo "dalj časa trajajoča življenjska skupnost".
Ali je definicija, kakor je bila sprejeta, v resnici dobra in izvedljiva za vse primere, bi bilo treba še preučiti, saj se odpira še kar nekaj vprašanj, ki jih je treba rešiti, da bi to lahko ugotovili.
Dopolnilo res ustvarja drugorazredne ali brezpravne državljane, sili ljudi v poroke in pomeni napad na osebno svobodo posameznika?
Dopolnilo samo po sebi ne ustvarja drugorazrednih ali brezpravnih državljanov in nikogar ne sili v poroko, omogoča pa da bi partnerji, ki bi svojo zunajzakonsko skupnost registrirali, lažje kot danes uveljavljali svoje pravice, ki iz te skupnosti izhajajo, in jim ne bi bilo potrebno pri vsakem opravku najprej dokazovati obstoj njihove skupnosti. Precej vprašanj pa je še odprtih in dokler niso rešena, je težko podrobneje govoriti o tem, kaj bi uveljavitev takega dopolnila prinesla v življenje ljudi.
T. i. sodobni družinski zakonik mora ...
... zagotavljati podlago za v Ustavi predpisano posebno varstvo očetovstva in materinstva ter zagotavljanje pogojev za posebno varstvo življenjske skupnosti, ki je lahko vir novega življenja. Urejati mora družinska razmerja in zagotavljati okvire, v katerih se rešujejo življenjske situacije, ko družina sama ne deluje dobro, ko razpade, potrebuje pomoč ..., tako da zagotavlja kakovostno skrb za vse otroke.
Zato urejanje razmerij med istospolnimi partnerji v tak zakonik ne sodi. Če je družina utemeljena na otroku oziroma otrocih, je v zakonik s tem imenom povsem neprimerno tlačiti skupnosti, ki v sebi ne nosijo potenciala spočetja otroka. Da niti ne omenjam nasilja nad slovenskim jezikom, ki ga prinaša novo poimenovanje istospolnih skupnosti. Danes mnogi neporočeni pari za oznako svoje skupnosti uporabljajo izraz partnerska skupnost, ki bo po novem pridržan le za istospolne skupnosti. Še večji nesmisel je pojem zunajpartnerska skupnost, ki bi ga lahko po smiselnosti primerjali s pojmom "leseno železo“ ali "okrogel kvadrat“. Predstavljajte si prizor, ko bo član take skupnosti svojega partnerja predstavil kot svojega zunajpartnerskega partnerja.
Otroci, ki živijo v istospolnih skupnostih, so danes v zelo podobnem položaju kot otroci v rekombiniranih heterospolnih skupnostih, tako da niso v nič slabšem položaju kot slednji. V veljavni ureditvi torej ne gre za nobeno diskriminacijo otrok v istospolnih skupnostih ampak za širši problem, ki bi ga bilo treba temu primerno reševati. Predlog družinskega zakonika pa položaja večine teh otrok ne spreminja, saj bi povečal pravice le peščici otrok v istospolnih skupnostih (le manjšemu delu med njimi). Pri "tlačenju" istospolnih skupnosti v družinski zakonik gre torej za dokaj slabo pripravljene in skrajno parcialne rešitve, ki nimajo nobene zveze z iskanjem največje koristi otrok, ampak le izpolnjujejo želje in interese nekaterih istospolnih partnerjev.
Kakšna družina je torej slovenska družina prihodnosti?
Če hočemo svojim družinam zagotoviti prihodnost, se bomo morali vsi bolj kot danes potruditi za ohranjanje svežine, živosti, zvestobe in ljubečega odnosa v naših zakonskih in zunajzakonskih zvezah. V družbi moramo prenehati dobesedno spodbujati ločitve in začeti ljudi že od šole naprej učiti, kako graditi dober odnos, ki lahko vzdrži najrazličnejše preizkušnje. Kot narod bomo lahko preživeli, če bomo imeli dovolj družin, v katerih se bosta oče in mati trudila za takšen odnos, kar je tudi zagotovilo, da bomo imeli dovolj otrok, saj znani zakonski in družinski strokovnjak Vital Vider ugotavlja, da je v družini prostor za še kakšnega otroka, ko je v paru dovolj ljubezni.