Ob tem mu je zagotovila, da se bo zavzemala za neodvisnost in spoštovanje zaupanja v sodno vejo oblasti ter spoštljiv dialog med vsemi deležniki.

"Rušenje zaupanja in grobi posegi v neodvisnost sodstva v zadnjem obdobju so nedopustni in vplivajo na pogled državljank in državljanov v pravosodni sistem," so na ministrstvu za pravosodje zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so dodali, da je ministrica kot svojo ključno prioriteto mandata poudarila dosledno spoštovanje in udejanjanje vladavine prava kot temeljnega kamna političnega in pravnega sistema države.

Ministrica in predsednik vrhovnega sodišča sta se tudi strinjala, da bi se predstavniki vseh treh vej oblasti sestajali pogosteje in tako izboljšali delovanje vseh vej oblasti, so še sporočili.

Poročilo sicer med drugim ugotavlja, da je slovensko sodstvo tudi glede na epidemiološke razmere lani poslovalo uspešno. Sodišča so obvladovala prejete zadeve. Glede na leto 2019 se je število prejetih zadev zmanjšalo za štiri odstotke, povprečni čas rešitev pa se je zmanjšal za 0,2 meseca. Zmanjšalo se je tudi število rešenih zadev, povprečen čas rešitve pomembnejših zadev pa se je podaljšal za 0,3 meseca.

V sodstvu sicer od ministrstva za pravosodje pričakujejo, da pripravi dolgoročno strategijo reševanja prostorskih težav sodišč po vsej državi. Med drugim so v poročilu poudarili, da sodišča v Ljubljani delujejo na različnih lokacijah in v večinoma neprimernih in preobremenjenih prostorih.

Področje informatizacije in tudi siceršnje posodabljanje poslovanja sodišč je pomembno prispevalo k zmanjševanju vpliva epidemije covida-19 in učinkovitosti poslovanja sodišč, so zapisali v poročilo. Dodali so, da se pri projektih na vrhovnem sodišču srečujejo s težavami zaradi bega visoko strokovnih kadrov s področja informatike, nadomestiti pa jih je skoraj nemogoče.

Glede varnosti sodnikov so navedli, da je nujno treba spremeniti zakonodajo, ki se nanaša na pregon kaznivih dejanj zoper sodnika v povezavi z opravljanjem njegove funkcije. Pregon bi se moral začeti po uradni dolžnosti, sodnika kot oškodovanca pa bi moralo zastopati državno odvetništvo enako, kot zastopa v sodnih postopkih državo kot oškodovanko. Zadeve, povezane z grožnjami ali napadi na sodnike kot nosilce sodne oblasti, bi se morale obravnavati absolutno prednostno.

Rezultati redne raziskave zadovoljstva javnosti z delovanjem sodišč, izvedene konec leta 2021, kažejo nadaljevanje premikov proti večjemu zaupanju splošne javnosti v sodstvo, predvsem pa uporabnikov sodišč, so še zapisali v letnem poročilu.