V dopisu, ki ga je kulturno ministrstvo objavilo na svoji spletni strani, so zapisali, da žalosti dejstvo, da končno poročilo omenja določene pomisleke v zvezi s svobodo slovenskih medijev, na katere je vlada temeljito odgovorila. "Odgovori so bili poslani pravočasno, a končno poročilo je ostalo skoraj identično, pojasnila vlade in ministrstev pa niso bila upoštevana," so poudarili.

EK je med drugim v poročilu pisal o zaskrbljenosti deležnikov zaradi nefinanciranja Slovenske tiskovne agencije (STA). "Ne zdi se nam primerno, da Evropska komisija pravni spor med Uradom vlade za komuniciranje (Ukom) in STA označi za primer domnevnega političnega pritiska na medije. Vlada niti njeni člani niso v nobenem trenutku izvajali uredniškega pritiska na Slovensko tiskovno agencijo STA, zato trditve o političnem vplivu niso utemeljene," so v odzivu zapisali na ministrstvu.

V zvezi z navedbami komisije, da se spletno nadlegovanje novinarjev in število tožb proti novinarjem povečuje, pa so na ministrstvu za kulturo poudarili, da "empirični dokazi kažejo na dejstvo, da vlada nikoli ni uredniško pritiskala na novinarje, prav tako ni dokazov, da se novinarji samocenzurirajo".

Obtožujoči prst uperili v Šarčevo vlado

Poleg tega se ministrstvo sklicuje na poročilo ameriškega State Departmenta, ki kaže, da slovenska vlada spoštuje svobodo govora in svobodo tiska. Tega pa ne bi mogli trditi o prejšnji vladi pod vodstvom Marjana Šarca, so zatrdili.

Ob tem so sporočili še, da jih veseli, da je komisija končno izpostavila težavo medijskih lastniških koncentracij, kjer je pravi lastnik medija skrit s pomočjo verižnega lastništva podjetij. Vlada se tega problema zaveda in predlaga zakonske rešitve za njegovo odpravo. Predlagane spremembe zakona o medijih se bodo med drugim osredotočile na omejevanje lastniških koncentracij v medijih, so zapisali.

Težave je treba rešiti na ravni EU-ja

"Težave z medijskimi koncentracijami pa ni mogoče rešiti samo na ravni nacionalnih držav," so poudarili na ministrstvu in se zavzeli za zakonodajno in upravno podporo na ravni EU-ja.

Na ministrstvu so sicer zavrnili očitke, da so mediji zaradi začasne ustavitve plačil za letni razpis za sofinanciranje medijskih vsebin utrpeli gospodarsko škodo. Prav tako po njihovem mnenju "ni utemeljenih razlogov, da poročilo viša stopnjo tveganja v zvezi z dostopom (novinarjev) do javnih informacij".

Evropska komisija je pretekli torek v drugem letnem poročilu o vladavini prava v članicah EU-ja v primeru Slovenije poudarila zaskrbljenost zaradi zamud pri imenovanju državnih in evropskih delegiranih tožilcev ter slabšanja položaja medijev.