Med temeljnimi cilji so povečanje dostopnosti do storitev, merjenje kakovosti in varnosti storitev in povečanje učinkovitosti izvajanja zdravstvene oskrbe.

Generalna direktorica direktorata za dostopnost in ekonomiko Vlasta Mežek je pojasnila, da morajo biti smernice sicer pripravljene do konca avgusta, a so z njihovo pripravo letos pohiteli, da bi imeli deležniki v procesu dogovarjanja, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in izvajalci zdravstvene dejavnosti, dovolj časa za usklajevanje.

Na ministrstvu si želijo, da bi bil za leto 2026 znova sprejet splošni dogovor. Mežek je dejala, da ima dogovor večjo težo in željo po uresničevanju, saj se o njem dogovorijo in se z njim vsi strinjajo. V zadnjih treh letih se jim namreč ni uspelo dogovoriti, zato je vlada za leta 2023, 2024 in 2025 sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev.

Ministrstvo je v smernicah izpostavilo ključne naloge, za katere želijo, da se uveljavijo v splošnem dogovoru in tudi širše. Med drugim so opredelili spremembe plačilnih modelov. "Vse v smeri boljše dostopnosti oziroma spodbude izvajalcem, da opravijo več programov, da zagotovijo hitrejšo obravnavo in s tem vstop bolnikov v zdravstveni sistem," je v izjavi za medije povedala Mežek.

Del smernic se nanaša na kakovost v zdravstvu, in sicer na ministrstvu želijo, da bi se kazalniki kakovosti v letu 2026 digitalizirali. Po besedah Mežek se bodo tako podatki zbirali v centralni sistem, kar bo omogočilo primerjavo izvajalcev in izmenjavo dobrih praks med njimi. Za bolniki pa bo to na dolgi rok pomenilo boljšo obravnavo, saj bodo izvajalci lahko ugotovili, na katerih področjih so šibki, in nadgradili način zdravljenja.

Na ministrstvu so v smernicah zapisali tudi usmeritev, da centri za krepitev zdravja, zdravstvenovzgojni centri in centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih pripravijo analizo staja obstoječih programov in nato širijo svoje dejavnosti.

S centri za krepitev zdravja željo tudi spodbujati zdravstveno pismenost in zavedanje o zdravju, zato so v smernicah zapisali, naj centri pripravijo izobraževalne vsebine o zdravju, temeljnih postopkih oživljanja, prepoznavanju simptomov in podobno ter jih izvajajo v osnovnih in srednjih šolah. Uvedli bi tudi obnovitveni tečaj temeljnih in nadaljnjih postopkov oživljanja za vse zdravstvene delavce.

V smernicah Nacionalni inštitut za javno zdravje pozivajo, da pripravi izhodišča za nadgradnjo preventivnih programov za obravnavo kroničnih bolnikov in predlaga normative za izvajanje teh dejavnosti.

Po vzoru kardiologije bi tudi za ortopedijo, gastroenterologijo, radiologijo in oftalmologijo pripravili seznam napotnih diagnoz, po katerih je utemeljena stopnja nujnosti zelo hitro. "To pomeni, da stroka pripravi seznam diagnoz, kdaj je potrebno, da posameznik čim prej vstopi v sistem," je pojasnila Mežek.

Na ministrstvu želijo dodatno razširiti koncept plačevanja prvih pregledov. V smernicah predlagajo, da ZZZS v sodelovanju z ministrstvom določi potencialne nadgradnje modela za dejavnosti, pri katerih je smiselno spodbujati prve preglede. "Vemo, da obstajajo dejavnosti, na katerih to ni smiselno, kot je infektologija, za večino drugih dejavnosti pa je smiselno," je dejala.

ZZZS naj bi do julija letos predstavil tudi nov model plačevanja akutne bolnišnične obravnave, do konca maja letos pa pripravil maksimalen mogoči nabor prospektivnega programa z namenom povečanja njegovega deleža. Na ministrstvu predlagajo tudi prenos financ od izvajalcev, ki načrta akutne bolnišnične obravnave niso dosegli, k tistim, ki so ga presegli.

Predlagajo tudi, da se v javno financiranje vključijo nove zdravstvene tehnologije, uredi področje nerutinsko pripravljenih zdravil za napredno zdravljenje, pripravi predlog za način financiranja izdaje zdravil z zahtevnejšim svetovanjem in dokončno vpelje paliativna oskrba na vseh ravneh za otroke in odrasle.

Na ministrstvu podpirajo vzpostavitev Slovenskega registra bolezni srca in ožilja, ki je del platforme EuroHEART, in predvidevajo merjenje ogljičnega odtisa zdravstvenih ustanov in izdelavo strategij za njegovo zmanjševanje.