Slovenija v preteklih letih ni dosegla cilja obnovljivih virov energije, to je 25 odstotkov v končnem deležu. "Najbrž bi mi kdo rekel, da tega nismo dosegli, ker je bil previsok cilj. To je eden najnižjih, najmanj ambicioznih ciljev znotraj EU-ja, v času, ko je bil predstavljen, je bil sicer ambiciozen iz izhodišč, kjer smo bili," je na predstavitvi predloga povedal minister okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Posebni pogoji za postavitev naprav, ki bi nas oskrbovale s tovorstno energijo, bi veljali za gozdna, vodna in kmetijska zemljišča. "Dejansko bo moral biti določen tudi grafični prikaz tega območja, kje bi lahko stale tovrstne ureditve, prikaz urbanistične, krajinske rešitve in tako dalje," je pojasnila strokovna sodelavka sektorja za obnovljive vire energije Tanja Pucelj Vidović.

Državo čaka evropska zakonodaja, ki od članic zahteva preizkušanje inovativnih tehnologij na tem področju. Neizkoriščenih območij je namreč veliko. "Potrebno bo prostorsko načrtovanje. To pomeni, da gre za sočasno rabo zemljišč za več namenov, pri čemer pa je ključnega pomena, da primarni namen ostaja nespremenjen," je poudarila Pucelj Vidovićeva.

Kaj pa sprejemanje zakona? "Predvideno je, da se zakon sprejme na vladi v naslednjem mesecu, predviden je seveda redni, trifazni zakonodajni postopek v državnem zboru," je na predstavitvi napovedala strokovna sodelavka sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve Mirna Tomažin.

Zakon je prvi korak do izpolnjevanja mednarodno zavezujočih ciljev, s katerimi bi se približali podnebno nevtralni družbi.

Okoljevarstveniki imajo številna opozorila

Predlog zakona še ni bil javno objavljen, a naj bi odgovarjal na nekatere pomisleke strokovne javnosti. Okoljevarstveniki so kritični, češ da vlada preveč rahlja omejitve in želi pospešiti birokratske postopke za vlagatelje. Sončne in vetrne elektrarne bodo lahko postavljali na primer na umetnih jezerih – na primer na Šoštanjskem in Velenjskem jezeru – pa tudi na zaraščenih kmetijskih zemljiščih.

V Sloveniji je določenih 60 lokacij, na katerih bi lahko hitro postavili večja polja sončnih elektrarn, katerih skupna moč je primerljiva s tremi premogovnimi bloki v Šoštanju. Urbanisti in arhitekti se bojijo, da bi razmah fotovoltaike ne le na degradiranih območjih, tudi na umetnih vodnih telesih, celo na ožjih vodovarstvenih pasovih in v gozdovih povzročil prostorski kaos. "Paneli bodo obremenili naravno in kulturno krajino. Če bi želeli nadomestiti moč šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, bi potrebovali površino dveh Blejskih jezer oziroma Velenjsko in Šoštanjsko jezero," je sporočil arhitekt Matevž Granda.

Za biologe in vodarje so najbolj sporne plavajoče sončne elektrarne. Vlagatelji bi jih lahko postavljali na umetnih jezerih, kot je Koseški bajer, kjer je bil nekoč glinokop, in to brez vodnega dovoljenja. Zadostovalo bi le evidentiranje posebne uporabe vode. Navedbe ministrstva za infrastrukturo o minimalnih vplivih sončnih panelov na vodne ekosisteme so po njihovem mnenju zavajajoče. "Nimamo nobenih relevantnih znanstvenih raziskav. Kaj se zgodi z vodnim življem, ko nima več svetlobe? Propadejo vse alge, propadejo vse vodne rastline. Posledično pride do anoksij v takem vodnem okolju, izginejo vse ribe in druge vodne živali," je poudaril predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja na ljubljanski biotehnični fakulteti Mihael Toman.

Zaradi dodatnega segrevanja rek nasprotujejo tudi sončnim elektrarnam na akumulacijah in kanalih hidroelektrarn. "Imamo celo vrsto degradiranih primernejših površin ta take sončne elektrarne. To so stare deponije, kjer smo odlagali odpadke in podobno," je izjavil Toman.

Da je treba razvoj fotovoltaike pospešiti predvsem na že pozidanih območjih, menijo tudi okoljske nevladne organizacije, na primer Umanotera, katere predstavnik Andrej Gnezda je povedal: "Pozdravljamo odpravo potreb za okoljske presoje, če so to umetne površine, kot so parkirišča, strehe objektov, nekdanja rudarska območja."

Samo s sončnimi celicami na novozgrajenih strehah bi lahko do konca leta 2025 zagotovili polovico moči Teša 6, ne da bi za to žrtvovali naravo.