"Očitki, ki se v teh dneh pojavljajo v tej zvezi, so brezpredmetni, saj ima NPU že sedaj vse možnosti za delo, kot jih je imel pred 2020. Julija je bila namreč sprejeta sprememba Zakona o organiziranosti in delu v policiji (civilna iniciativa), ki je odpravila škodljive spremembe, ki jih je uvedla predhodna vlada. Novela Zakona o organiziranosti in delu v policiji bo uredila imenovanje in razrešitev generalnega direktorja policije, pa tudi direktorja NPU, da ne bosta odvisna od vsakokratne volje politike," so zapisali.

"Če želimo zagotoviti operativno avtonomijo obeh in s tem tudi kontinuiteto razvoja sistema, kot sta policija in NPU, potem je treba urediti, da se oba omenjena direktorja lahko razreši le v tistih primerih, ko razloge za razrešitev ugotovi posebna neodvisna strokovna komisija in ne politika," so še pojasnili na MNZ-ju

Ob tem so navedli, da bodo NPU v zakonu opredelili kot enoto, ki je sicer povezana, kar se tiče logistične in kadrovske podpore, z upravo kriminalistične policije, vendar pa s posebnim poudarkom funkcije direktorja NPU-ja. "Gre za to, da se v operativno avtonomijo obeh omenjenih direktorjev ne posega nikoli več na način, kot se je to posegalo v zadnjih dveh letih," so poudarili.

Pravna mreža: Vmešavanje politike v delo represivnih organov pomeni grožnjo vladavini prava

Pravna mreža za varstvo demokracije je sporočila, da podpira prizadevanja za strokovno in zakonito delo ministrstva za notranje zadeve in policije ter nasprotuje vsakemu političnemu vmešavanju v delo represivnih organov.

"To predstavlja grožnjo spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavini prava. Opozarjamo tudi na nedopustnost samovoljnega sklicevanja nosilcev politične moči na pričakovanja in zahteve 'protestniške' civilne družbe. Za varstvo demokratične in pravne države, ki bo na temelju zakonitega, transparentnega in strokovnega delovanja zagotavljala enake pravice za vse, smo si pri Pravni mreži prizadevali pod prejšnjo oblastjo in si bomo tudi v prihodnje," so zapisali v sporočilu za javnost.

Špekulacije o nezaupanju premierja glede notranje ministrice

Vnovično imenovanje Boštjana Lindava kot vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije je namreč v medijih sprožilo ugibanja, ali ministrica za notranje zadeve, ki je predlagala imenovanje s polnim mandatom, še uživa zaupanje predsednika vlade Roberta Goloba.

Po navedbah medijev naj bi bila Bobnar in Lindav deležna očitkov, da nista dovolj kadrovsko prečistila policije po mandatu Janeza Janše.

Očitki ministrici so se nanašali tudi na domnevno prepočasno preiskovanje policijskega ukrepanja na protivladnih protestih v času vlade Janeza Janše. Ministrstvo je ta očitek zavrnilo. V sporočilu za javnost je med drugim spomnilo, da je ministrica takoj po prevzemu funkcije državnemu odvetništvu posredovala soglasje, da se že vložene tožbe glede izterjave stroškov dela policije, nastalih na javnih shodih, umaknejo, v policiji pa so organizirali več posvetov na temo shodov in pripravili več usmeritev ter obveznih navodil za ravnanje policije ob javnih shodih.

Vprašanje o premierjevem (ne)zaupanju policiji in ministrici je pred časom sprožilo tudi njegovo vztrajanje pri oblikovanju skupine za varovanje, ki deluje neposredno pod okriljem generalnega sekretariata vlade in ne v okviru policijskega centra za varovanje in zaščito.

Bobnar: Politika se ne sme vmešavati v delo policije

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je v petek povedala, da vztraja pri stališču, da se politika ne sme vmešavati v delo policije. "Prepričana sem, da je nazadnje to tudi stališče vlade Republike Slovenije, ker konec koncev je to ljudem obljubljala," je bila jasna. Pri tem bo vztrajala, tudi če jo bo to stalo ministrskega mesta, je napovedala. "To me je 13. marca 2020 stalo položaja generalne direktorice policije, ker politiki nisem dala podatkov, za katere je v nadaljevanju tudi državno tožilstvo ocenilo, da ji niso pripadali, pri tem stališču stojim tudi zdaj kot ministrica za notranje zadeve," je dejala.

Boštjan Lindav je bil od vsega začetka njena izbira za funkcijo generalnega direktorja policije, zato ker je karierni policist, profesionalen, strokoven, predvsem pa je tudi v zadnjih dveh letih, ko so se dogajale zlorabe znotraj policije, pokazal dobršno mero poguma in skupaj z nekaterimi drugimi o tem tudi spregovoril na parlamentarni preiskovalni komisiji, je naštela ministrica. "Tudi na podlagi teh pričanj je lahko politika v predvolilnem času sporočala, kaj vse je treba v policiji spremeniti," je poudarila.

Lindav odločitve vlade ni želel komentirati. Na vprašanje, ali ima občutek, da od njega zahtevajo politični obračun v policiji, je odgovoril: "Dejstvo je, da ves čas zagovarjamo vse kadrovske premike zgolj in samo na podlagi strokovnih argumentov, na podlagi tehtnih analiz, seveda v skladu z delovnopravno zakonodajo, in nikoli in nikdar tega načela ne bom prekršil."

Dodal je: "Policija je v službi ljudstva in javnomnenjske raziskave kažejo, da je policija pod mojim vodstvom, pod delom moje ekipe to zaupanje znova pridobila. In če kdo ocenjuje delo policije, je to seveda ljudstvo, družba."