Finančni ministri članic EU-ja so dosegli dogovor o reformi evropskih javnofinančnih pravil, ki bodo zavezujoča tudi za Slovenijo. Kaj to pomeni za našo državo, še posebej ob naraščajočih zahtevah za dvig plač v javnem sektorju in vse bolj nestabilnimi razmerami v mednarodni skupnosti, in kako se vlada odziva na vse to, je v Odmevih v pogovoru s Tanjo Starič komentiral ekonomist, strokovnjak za področje mednarodnih financ, Mojmir Mrak.

Sorodna novica Finančni ministri EU-ja dosegli dogovor glede reforme javnih financ

Poteka silovit pritisk za dvig plač, hkrati pa je bil sprejet nov evropski dogovor oziroma kompromis, za katerega pa naša vlada pravi, da je dober in da je v bistvu upoštevano to, kar je zahtevala Slovenija. Kakšna je vaša ocena?

Dobro je, da je prišlo do dogovora. Zdaj smo nekaj let živeli s pravili, danimi na led. Večkrat sem komentiral, da je to bilo obdobje javnofinančnega divjega zahoda. Če posamezni premierji celo javno rečejo, da je treba ta čas izkoristiti, saj še nimamo pravil, to verjetno ni ravno neka normalna situacija. Zdaj se vračamo v normalnost. Bo pa po mojem ta normalnost za nekatere – bojim se, da tudi za nas – kar boleča.

Sorodna novica Dogovor parafiran – plače v javnem sektorju se bodo uskladile v višini 80 odstotkov inflacije

Tudi glede na to, da so bili sprejeti kompromisi, naj bi trajalo dlje in se prilagajalo na specifike posamezne države?
Fiskalna pravila je bilo treba spet vzpostaviti. Po mojem je bilo edino realno, da se vzpostavijo nov pravila. Ker če bi se vračala tista, ki so veljala do zamrznitve, bi bila popolnoma neverodostojna, ker se je makroekonomska situacija tako spremenila.

In ker jih nihče ne bi spoštoval.
Čisto tehnično jih ne bi bilo več mogoče spoštovati, ker se je javni dolg nekaterih držav toliko povečal, da se nekaterih stvari, ki so bile tam zapisane, ne bi dalo več niti tehnično izvajati. Ta pravila so zdaj konceptualno drugače zastavljena. Še vedno izhajajo iz maastrichtskih kriterijev, torej 60 odstotkov javnega dolga in trije odstotki deficita. A zdaj je vzpostavljena zelo jasna orientacija, da je treba javnofinančno prilagajanje izvesti skozi srednjeročno obdobje. Menja se koncept, ki je temeljil na potencialni rasti in strukturnem deficitu, na osnovo, temelječo na vzdržnosti javnega dolga. Ta del je dober, in to je bil tudi del, ki ga je komisija predlagala aprila letos. Je pa to – jasno – tudi del, ki je po drugi strani dajal kar precej pristojnosti Evropski komisiji, in ta del tudi meni ni bil preveč všeč. Ker poznamo svojo zgodovino iz leta 2013. Če ima Evropska komisija preveliko stopnjo možnosti interveniranja, potem to uporablja predvsem na malih. To smo enkrat poskusili in zato moram reči, da mi je bilo to, kar se je dogajalo od aprila naprej, in to je bilo, da se svoboda, ki je v osnovi prava smer, na neki način omeji. To so bile pa stvari, ki so jih zahtevali zlasti Nemci in skupina teh severnih, oziroma kot jim pravijo, varčnih držav: da se v srednjeročni program dajejo tudi numerični cilji za posamezno leto. Mislim, da to ni tako slabo, ravno zaradi tega, da se omejuje prostor tudi Evropski komisiji za neko zelo individualno obravnavo.

Torej to, kar se je dogajalo Grčiji in tudi nam?
Točno tako.

Kaj ta dogovor pomeni za nas? Vlada je pod hudimi pritiski, da se dvignejo plače, imamo inflacijo, ljudje seveda upravičeno zahtevajo več, reform pa ni.
Naš problem je ta, da smo zadnja leta živeli s kar precej bogato javnofinančno sliko.

Od covida naprej ...
... drži. To je začela že prejšnja vlada. Takrat je bil izgovor, pa ne samo izgovor, temveč realna situacija, covid-19. Ta vlada pa je na področju javnih financ nadaljevala z ekspanzivnostjo. To zelo jasno pokažejo podatki o našem tako imenovanem strukturnem primanjkljaju, ki je eden največjih v Evropski uniji. Ko se bomo začeli držati fiskalnih pravil, se bo videlo, da je ta zid bližje, kot bi si mogoče želeli. Leto 2024 bo na neki način prehodno. Tako je bilo sprejeto na ravni držav, zdaj bo treba to uskladiti z Evropskim parlamentom, kar naj bi se zgodilo do februarja ali marca, ker so potem volitve. Na polno pa bo to začelo veljati z letom 2025.

In takrat lahko pričakujemo težave?
Ja. To dejansko pomeni, da je leto 2024 prehodno obdobje. Že aprila, ko bomo dajali svoj proračun za leto 2025, se bo z evropskimi dokumenti videlo, kaj to za nas pomeni. Po mojem kar resna finančna prilagajanja.

Reforme so zastale, mandat vladi teče, časa je manj, kot ga je bilo pred enim letom. Kaj je tisto nujno, kar mora ta država po vašem mnenju narediti?
Mislim, da je bil eden od problemov te vlade, da je prišla na oblast z zelo velikimi ambicijami, z veliko podporo, ki jo je dobila tudi v parlamentu. Mislim, da so se tiste neekonomske stvari, politične, če želite, zunanja politika, mediji, malo stabilizirale. Na ekonomskem področju pa žal mislim, da je ta vlada za zdaj eno veliko razočaranje. Iz vrste razlogov. Po mojem je že koncept vlade, ki je bil postavljen s to koalicijo, zastavljen delitveno, se pravi, kako razdeliti obstoječi kolač. Bistveno manj poudarka je bilo na tem, kako ta kolač povečati. To se jasno vidi tudi iz odnosa vlade do partnerjev v ekonomsko-socialnem dogovarjanju, kjer je ta vlada po mojem precej bližje sindikatom kot gospodarstvu. To se vidi po celi vrsti stvari ...

Sorodna novica Kovač: Poplave so vladi ponudile širok alibi za vse mogoče napake ali nedorečenosti

... pa saj je to levosredinska koalicija in tako je že po naravi stvari ...
... to je res, samo ni nujno, da je ta stvar potem tudi protigospodarska. Kakor zdaj vlada to stvar počne, se da interpretirati tudi na ta način. Kar se tiče reform je bilo ogromno stvari napovedanih, vemo, kakšna je bila njihova usoda. Mislim, da je vlada tukaj izgubila kar precej verodostojnosti. Tudi na makroekonomskem področju je bilo kar precej opozoril. Nekatere smo dajali tudi pisno. Recimo, kako je bil zastavljen program financiranja obnove. Moje videnje je bilo konceptualno precej drugačno, pa je bilo tudi povedano tistim in na tistem okvirju, kjer bilo treba, ampak je bilo stališče drugačno.

Smo na izteku starega in začetku novega leta. Imamo geopolitična tveganja, vojne, vemo, kaj se v svetu dogaja, stvari se hitro spreminjajo. Kaj bi lahko našim gledalcem rekli: kako bomo živeli leta 2024, bomo živeli bolje?
Upam, da bomo živeli vsaj tako kot letos. Napovedi so danes res izrazito nepopularna roba. Zadnjih nekaj let se slabšajo iz napovedi v napoved. Imamo pa v Sloveniji še en specifičen problem. Letos sredi leta smo imeli dramatične spremembe podatkov za predhodno leto.

Sorodna novica Statistični urad zavrača navedbe, da gre pri oceni gospodarske rasti za napako

To je ta statistični urad.
Očitno je, da imamo tudi neki problem doma. Problem napovedovanja je danes zelo objektivno težek zaradi stvari, ki ste jih omenili. Druga stvar pa je malo bolj subjektivna. Upam, da bomo te stvari v okviru države oziroma statističnega urada kolikor toliko uredili, da se ne bo kaj takega dogajalo. Ker takšne spremembe, kot se dogajajo ... to ni normalno in se pač preprosto ne smejo dogajati.