Nataša Pirc Musar je pojasnila, da so se za ta korak na skupnem kolegiju pravnikov in državnih nadzornikov odločili, ker v zakonu ni opredeljen namen zbiranja podatkov, želijo pa tudi vedeti, zakaj mora biti tako obsežen zbirni register javen.

Pirc Musarjeva je dodala, da je dolžnost urada informacijskega pooblaščenca varovati zasebnost, kar morajo zagotavljati, ne glede na vse. Ob tem je Pirčeva zanikala, da bi informacijski pooblaščenec sodeloval pri sprejemu zakona o evidentiranju nepremičnin kot varuh informacijske zasebnosti, kar navaja časopis Dnevnik.

Informacijski pooblaščenec ni bil seznanjen z vsemi določbami
Nataša Pirc Musar je pojasnila, da je Geodetska uprava takratnega pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja kot pravnega pedhodnika informacijskega pooblaščenca seznanila le s tremi členi predloga zakona o evidentiranju nepremičnin. Ti so se nanašali na dostop do informacij javnega značaja in ponovno uporabo informacij, ni pa bil pooblaščenec seznanjen z ostalimi določbami zakona o evidentiranju nepremičnin, ki se nanašajo na varstvo podatkov.

Informacijski pooblaščenec nima dostopa do vladnega portala, kjer so objavljeni vsi predlogi zakonov v medresorskem usklajevanju, zato se z ureditvijo zakona ni mogel seznaniti.