Ugotovili so tudi, da pooblaščenka v odločbi ni obrazložila "vseh odločilnih oziroma pravno-relevantnih dejstev, ki so vplivala oziroma bi morala vplivati na sprejeto odločitev."

Rupel: Pirc Musarjeva spreminja stališče
Minister Dimitrij Rupel je dejal, da se mu zdi nenavadno, da je Pirc Musarjeva spremenila svoje stališče glede dostopa do podatkov, saj je v zvezi z drugo depešo iz leta 2006 zapisala, da osebe, ki izvajajo nadzor, v primeru suma zlorabe tajnih dokumentov lahko vpogledajo v vsebino baze elektronske pošte javnih uslužbencev. S tem je informacijska pooblaščenka dovolila ne le vpogleda v seznam telefonskih številk, ampak tudi vpogled v baze elektronske pošte, je dejal Rupel.

Prednost interesu delodajalca?
MZZ je odločbo sicer prejel v sredo, sporno zgoščenko pa so skladno z odredbo uničili. V zvezi z odločbo Urada informacijske pooblaščenke je MZZ posebej izpostavil sodbo ustavnega sodišča, ki je leta 2004 ugotovilo, da če delodajalec pridobi izpis vhodnih in odhodnih klicev na svojih telefonskih aparatih, to samo po sebi ne pomeni protipravnega posega v pravico do zasebnosti.

Vrhovno sodišče namreč meni, da je treba pretehtati, ali se da v posameznem primeru prednost interesu delodajalca ali uslužbenca. MZZ tako ugotavlja, da ima glede na vsebino dokumenta in posledice objave prednost interes delodajalca. Ministrstvo je prepričano, da je objava dokumenta Republiki Sloveniji povzročila veliko škodo, poleg tega pa je bila kršena tudi diplomatska etika.

Pirc Musar: Nezakonito pridobivanje podatkov
Informacijska pooblaščenka je dejala, da je MZZ nezakonito pridobil podatke v okviru preiskave o odtekanju diplomatske pošte.

Kot je še pojasnila Nataša Pirc Musar, je za pridobitev izpisa telefonskih številk namreč potrebna sodna odredba. Urad informacijske pooblaščenke je zato ministrstvu za notranje zadeve naročil, da mora v treh dneh od prejema odločbe uničiti zgoščenko z izpisi klicanih in kličočih telefonskih številk stacionarnega telefona.

Za prekršek je vsekakor šlo, za "kakšen, pa se bo ugotovilo v prekrškovnem postopku", je povedala Pirc Musarjeva.

Izpis dovoljen le s sodno odredbo ali v primeru prekoračitve impulzov
Kot določa ustava, namreč lahko poseg v komunikacijsko zasebnost določi le zakon. Tako je v skladu z zakonom o elektronskih komunikacijah mogoče naročiti izpis telefonskih številk le za namen obračunavanja stroškov v telefonskem prometu v primeru, da je kateri od delavcev prekoračil dovoljeno število impulzov. Druga možnost je že omenjena sodna odredba v primeru suma storitve kaznivega dejanja. Kot je še dejala Pirc Musarjeva, pa pri tem sploh ni šlo za kazenski postopek, saj objavljeni dokument ni imel oznake tajno.

Preverjenih 110.000 klicev
Kot je pojasnila Pirc Musarjeva, je imelo ministrstvo tu veliko širši namen, saj so v določenem obdobju preverjali vse telefonske klice zaposlenih, ki jih je bilo okoli 110.000, pri čemer so nato v Excelov isklanik vnesli telefonske številke časopisa Dnevnik in tako ugotovili, kdo je z njim komuniciral.

Tu je prišlo do resne kršitve človekovih pravic, saj je nedopustno vse zaposlene obravanavati kot potencialne storilce kaznivih dejanj. Tako je prišlo do posega v zasebnost vseh zaposlenih, je poudarila informacijska pooblaščenka. Imena človeka, ki je osumljen za ta prekršek, pa ni želela razkriti.

Informacijska pooblaščenka je napovedala tudi, da bo v prihodnjih mesech potekal poostren nadzor pridobivanja podatkov pri vseh pravnih osebah.

Interna preiskava na MZZ-ju končana
Medtem se je končala tudi interna preiskava na MZZ-ju, ki ni odkrila, kdo je depešo prinesel v javnost, poroča Večer. Komisija, ki jo je imenoval zunanji minister, pa je ugotovila pomanjkljivosti v informacijskem in depešnem sistemu.

Šetinc in MZZ sta se poravnala
Sicer pa sta se diplomat Marjan Šetinc in ministrstvo za zunanje zadeve pred približno desetimi dnevi poravnala, MZZ se je Šetincu opravičil, postopek proti njemu pa je bil ustavljen. Šetinc tako ne bo tožil ne MZZ-ja ne posameznikov s tega ministrstva.

E. S./A. K. K.