Nekdanji veleposlanik v Londonu Marjan Šetinc je zanikal, da bi imel kar koli z razkritjem dokumenta o pogovorih Slovenije in ZDA, zahteva pa javno opravičilo. Foto: MMC RTV SLO
Nekdanji veleposlanik v Londonu Marjan Šetinc je zanikal, da bi imel kar koli z razkritjem dokumenta o pogovorih Slovenije in ZDA, zahteva pa javno opravičilo. Foto: MMC RTV SLO

Osnovno pravilo pa je, da vedno, ko se poraja sum storitve kaznivega dejanja, postopek vodijo za to pristojni organi. Ne more biti delodajalec tisti, ki vzame postopek v svoje roke.

Mojca Prelesnik o dogajanju na MZZ-ju
Pogovor z Dimitrijem Ruplom
Prelesnikova o dogajanju na MZZ

V torek sta zato MZZ obiskala državna nadzornika za varstvo osebnih podatkov, ki sta dala ministru pet dni časa, da odgovori na njune ugotovitve.

Urad informacijske pooblaščenke je želel namreč preveriti, kako je z obdelavo osebnih podatkov v primeru zasega računalnika diplomata Marjana Šetinca. Po prejetju odgovora ministra se bodo na uradu odločili, ali so se dogajale kršitve ali ne. Ob zasegu računalnika so Šetincu na ministrstvu povedali še, da so iz telefonskih pogovorov ugotovili, da se je pogovarjal z Dnevnikom.

Poleg tega je namestnica informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik za MMC še povedala, da če je obstajal sum kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil Šetinc ali kdo drug, preiskave ne more voditi delodajalec, ampak mora zadevo predati policiji oziroma tožilstvu.

Na tehtnici pravica delodajalca in pravica do zasebnosti
Prelesnikovo smo povprašali tudi, kako je s pravico delodajalca do prisluškovanja telefonskim pogovorom oziroma do zapečatenja računalnika. Pojasnila je, da je pri tem treba ločiti pristojnosti več organov, saj je informacijski pooblaščenec prisoten le za informacijsko, ne pa za komunikacijsko zasebnost, ki je zadeva organov pregona. V tem primeru postavljamo na tehtnico pravico delodajalca do oblasti nad svojimi osnovnimi sredstvi, kar telefon seveda je, in ustavno pravico delavca do zasebnosti. In v tem primeru obstaja velika verjetnost, da se je pretirano poseglo v pravico do zasebnosti, je podarila Prelesnikova.

Šetinc zahteva javno opravičilo
Nekdanji veleposlanik v Londonu Marjan Šetinc je zanikal, da bi imel kar koli z razkritjem dokumenta o pogovorih Slovenije in ZDA, in zahteval javno opravičilo.

Ob tem sta sum, da je prišlo do protipravnega nadzorovanje telefonskih pogovorov, izrazila tudi odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak in novinarka časopisa Meta Roglič. Rogličeva je dodala, da se je s Šetincem pogovarjala decembra lani, tema njunih pogovorov pa je bila edino morebitna stavka diplomatov. Novinarka in urednik zato od komisije za nadzor obveščevalnih služb pričakujeta, da preveri zakonitost takšnega ukrepa. Predsednik parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Pavel Gantar je že napovedal sklic komisije, najverjetneje prihodnji teden.

Mate: Policija ne obravnava Šetinca
Minister Mate je zatrdil, da policija ni obiskala MZZ-ja niti ne preiskuje Šetinca, in se ob tem vprašal, za kakšen zaseg sploh gre, saj so računalniki na ministrstvu v državni lasti. MZZ je že pred dnevi na PU Ljubljana vložil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, na policiji pa proučujejo, ali obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja.

Osnovno pravilo pa je, da vedno, ko se poraja sum storitve kaznivega dejanja, postopek vodijo za to pristojni organi. Ne more biti delodajalec tisti, ki vzame postopek v svoje roke.

Mojca Prelesnik o dogajanju na MZZ-ju
Pogovor z Dimitrijem Ruplom
Prelesnikova o dogajanju na MZZ