V ponedeljek naj bi v poštne nabiralnike avstrijskih Korošcev prispele prve referendumske pole s kompromisnim dogovorom med predstavniki zvezne vlade, dežele in slovenskih manjšinskih organizacij o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na avstrijskem Koroškem. Dogovor vključuje tudi druge ukrepe za varstvo slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, vključno z rabo slovenščine kot uradnega jezika.

Deželna vlada pod vodstvom koroških svobodnjakov (FPK) in glavarja Gerharda Dörflerja pa se je odločila, ali bodo prebivalce spraševali, ali se strinjajo s tem kompromisom. Ljudje bodo lahko pole vračali do prihodnjega petka.

"Gre za razmetavanje denarja"
Slovenske manjšinske organizacije - pa tudi druge politične stranke razen FPK - nasprotujejo tudi izvedbi referenduma. Pravijo, da ne bo imel nobene pravne veljave in bi lahko zgolj dodatno razburkal duhove v deželi. Po drugi strani pa bo šlo tudi za nepotrebno "razmetavanje denarja". Stal naj bi namreč skoraj pol milijona evrov. Sicer pa javnomnenjske raziskave kažejo, bi večina prebivalcev lahko dogovor podprla.

Aprila doseženi dogovor bo v torek obravnavala vlada na Dunaju, nato pa bo romal še v parlament, ki naj bi na njegovi podlagi sprejel poseben ustavni zakon. Po napovedih naj bi spodnji dom parlamenta o tem odločal na zasedanju med 6. in 8. julijem, zgornji dom pa 21. julija.

Kaj pa Slovenci na avstrijskem Štajerskem?
Z ustavnim zakonom naj bi dokončno uredili vprašanje dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem. Organizacije koroških Slovencev so sicer v skupnem pozivu opozorile na več težav dogovora, med drugim tudi na to, da bi morala biti v novem zveznem zakonu navedena tudi slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem.