Kot je na novinarski konferenci v okviru tokratnega srečanja povedal predsednik SDS-a Janez Janša, dogodek poteka v hibridni obliki. Udeležujejo se ga številni voditelji, med njimi predsedniki in nekdanji predsedniki vlad in držav. Med udeleženci sta tudi madžarski in hrvaški predsednik Viktor Orban in Andrej Plenković.

Mednarodna zveza sredinskih demokratov (IDC-CDI) združuje 109 političnih strank iz 83 držav sveta. Danes je izvršilni odbor potrdil še tri nove članice in tako Janša kot predsednik IDC-CDI-ja Andres Pastrana Arango sta zadovoljna, da njihova družina raste.

Nianse v stališčih do Ukrajine

Skupščina IDC-CDI-ja obravnava 13 predlaganih resolucij, povezanih z aktualnimi svetovnimi političnimi izzivi. Kot je izpostavil Janša, obravnavajo grožnje miru, demokraciji in varnosti državljanov. Nameravajo jih spojiti tudi s splošno nosilno resolucijo, ki jo je v sodelovanju s sekretariatom združenja pripravil SDS.

Kar zadeva grožnje miru, bodo med drugim obravnavali resolucijo o Ukrajini. Kot je izpostavil Janša, med članicami zveze, v kateri je tudi vladajoča madžarska stranka, ni nobenih razhajanj glede obsodbe ruske agresije na Ukrajino. "So pa delno nianse v stališčih, ali bomo na koncu izšli iz te situacije in jo rešili zgolj z vojaško zmago ali pa s kombinacijo uspešne obrambe Ukrajine in mirovnih pogovorov," je pojasnil Janša.

Kar zadeva grožnje varnosti državljanov, ki so neposredno izpostavljeni sodnemu ali zunajsodnemu pregonu ter celo mučenju zaradi politične aktivnosti, so pripravili resolucije, ki obravnavajo situacijo v Nikaragvi in na Kubi. Razpravljajo tudi o perečih težavah s tega področja v številnih drugih državah.

Tudi o medijskem položaju v Sloveniji

Sorodna novica Ministrica Vrečko: Postopki za razrešitev programskih svetnikov bodo izvedeni v okviru pravne države

Pri grožnjah demokraciji pa so pripravili resolucije, ki obravnavajo situacijo v Kolumbiji in na Madagaskarju ter v določenem delu, kot je povedal Janša, tudi v Sloveniji. SDS je namreč predlagal, da na srečanju sprejmejo resolucijo, ki bi obravnavala pritiske na medije.

"Gre za pritiske na nacionalno radiotelevizijo in tudi na ustavno sodišče, ki obravnava primer zadržanja novega zakona o RTV-ju," je dejal Janša in dodal, da se bo v prihodnjih tednih na podlagi te situacije izkazalo, "ali v Sloveniji lahko govorimo o svobodi medijev ali pa gre za popolno prevlado ene, lahko rečemo kar neokomunistične politične opcije, ko gre za mainstream medije".

Sorodna novica Vlada ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

O komunističnem nasilju

Hkrati je na podlagi zadnjih dogajanj SDS podal tudi amandma k predlogu resolucije, da bi obsodili ravnanje vlade zaradi ukinitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Glede na dosedanjo razpravo na seji izvršilnega odbora Janša računa na podporo drugih članic zveze.

"Ko smo se pogovarjali s kolegi, so bili vsi izjemno presenečeni, kako je mogoče, da se kaj takega zgodi v državi, kjer imamo več kot 700 morišč, kjer so zgodovinarji dodobra raziskali neko obdobje in kjer živi na desettisoče potomcev žrtev, ki so umrle oziroma trpele v času komunističnega režima. Še posebej pa so vsi zgroženi, ko slišijo, da je bil sklep vlade sprejet nekaj ur pred tem, ko bi ta dan moral biti obeležen, sredi žalne slovesnosti z molitvami in prižiganjem sveč, in to brez kakršne koli realne utemeljitve," je povedal Janša.

Generalni sekretar IDC-CDI-ja Antonio Lopez-Isturiz je dejal, da je zlasti za evropske članice res šokantno, negativno presenečenje, da je slovenska vlada storila nekaj takšnega. "Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da se skuša z odloki in sklepi spreminjati zgodovina. To je nevarno in to je bilo običajno v drugih časih, ne pa v današnji Sloveniji in Evropi," je poudaril.

Ob tem je spomnil, da so bile v evropskih institucijah sprejete resolucije v povezavi z zločini komunističnih in nacističnih režimov. Slovenska vlada pa je, kot je dejal, sprejela sklep, ki je v nasprotju s temi resolucijami. Tako meni, da bi morala slovenska vlada o tej zadevi znova razmisliti.