Vlada za leto 2010 načrtuje povečanje proračunskega primanjkljaja na 5,04 odstotka BDP-ja in 5,6 odstotka BDP-ja javnofinančnega primanjkljaja, leto pozneje pa naj bi primanjkljaja znašala 4,08 in 4,51 odstotka. Po mnenju člana komisije Andreja Vizjaka (SDS) je s tem redno ogrožena stabilnost javnih financ, saj številke presegajo maastrichtske kriterije in priporočila pakta o stabilnosti in rasti.

Finančni minister Franc Križanič je priznal, da so načrtovani primanjkljaji zgodovinski, a ne le za Slovenijo, ampak tudi za večino drugih držav, saj bi kriza brez njih dobila razsežnosti tiste iz leta 1929. Opozoril je, da bi bilo, ker so bili v prejšnjem mandatu ukinjeni nekateri davki, poiskati nove vire, a je to v času krize neizvedljivo.

Na mizi imamo izredno slab scenarij"
Zvonko Črnač (SDS) je opozoril, da se bo razkorak med prihodki in dohodki povečal do te mere, da bo postal nevzdržen. "Na mizi imamo izredno slab scenarij," je dejal in dodal, da iz obravnavanih dokumentov ni razbrati namena vlade o racionalizaciji javne porabe.

Člani komisije zato vlado pozivajo, da v dopolnjenem predlogu proračuna za prihodnji dve leti omeji tekoče odhodke države ter odhodke, ki so povezani z neproduktivnimi investicijami, in sicer na raven, ki bo zagotavljala le 3-odstoten primanjkljaj.

"Povečujejo se davčna bremena"
Komisija tudi ugotavlja, da Križaničevo mnenje, da v času krize davčnih stopenj ni mogoče povečevati, ne drži, saj vlada v letih 2010 in 2011 "znatno povečuje obstoječa davčna bremena za gospodarstvo in prebivalstvo". Člani komisije so v tem smislu govorili predvsem o napovedi davka na nepremičnine in takse za izpuste ogljikovega dioksida.

Finančni minister pa je izpostavil razvojno usmerjenost države kot proračunsko kategorijo. Zato je proračun sestavljen v obliki 16 politik, med katerimi sta za razvojni preobrat, po Križaničevih besedah, najpomembnejši politika visokega šolstva, znanosti, tehnologije in informacijske družbe ter politika spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti.

Vizjak je Križaničevo razlago zavrnil kot kopico floskul brez jasno določenih ciljev. Najboljša razvojna politika bi bilo odpiranje novih delovnih mest, ki pa jih Vizjak, po lastnih besedah, v proračunskih dokumentih ni našel.