Vlada zatrjuje, da je pripravila krizni proračun, ki je še vedno tudi varčevalno naravnan. Foto: EPA
Vlada zatrjuje, da je pripravila krizni proračun, ki je še vedno tudi varčevalno naravnan. Foto: EPA
Državni zbor
Predloga proračunov bosta finančni minister in premier le predstavila, razprava bo potekala v odborih. Foto: MMC RTV SLO
Vlada poslancem predstavila proračun

tako razvojna in protikrizna kot tudi varčevalna.

Premier Borut Pahor in finančni minister Franci Križanič sta na izredni seji poslancem predstavila predloga za proračuna za leti 2010 in 2011. Poslanci o predlogih niso razpravljali, saj bodo o tem govorili na parlamentarnih odborih do 23. oktobra. Nato bo vlada najpozneje do 8. novembra na podlagi pripomb proračun ustrezno popravila, DZ pa ga bo nato lahko obravnaval na novembrski seji.

Kot je znano, bosta proračuna za prihodnji dve leti prvič programsko naravnana, kar pomeni, da se denar ne bo delil posameznim ministrstvom in drugim proračunskim porabnikom, ampak je proračun za posamezno leto razdeljen na 16 razvojnih politik. Kot smo že poročali, ima proračun tri prednostne naloge, in sicer spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, visoko šolstvo, znanost in informacijsko tehnologijo ter trg dela.

Primanjkljaj leta 2010 1,8, leta 2011 pa 1,6 milijarde
Po napovedih vlade naj bi se prihodnje leto v državno blagajno steklo 8,65 milijarde evrov, predvideni odhodki pa naj bi bili 10,48 milijarde evrov. V letu 2011 vlada predvideva zvišanje prihodkov na 8,82 milijarde evrov, odhodki pa naj bi se znižali na 10,38 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo prihodnje leto še ostal na ravni iz leta 2009 (1,8 milijarde evrov oz. pet odstotkov bruto domačega proizvoda), v letu 2011 pa naj bi se znižal na 1,6 milijarde evrov oz. 4,1 odstotka BDP-ja, še pravi vlada.

Minister Križanič je pred poslanci priznal, da je iz javnofinančnega vidika bolje, če je primanjkljaj čimnižji. "Verjetno pa se boste strinjali, da je vendarle treba v gospodarski krizi iz proračunskih virov še izdatneje krepiti potrošnjo, investirati in tudi zagotavljati minimalen socialni standard prebivalstva," je še dejal minister za finance.

Kolegij predsednika državnega zbora Pavla Gantarja pa je sklenil, da bo DZ predlog zakona o intevencijskih ukrepih sprejemal po nujnem postopku. Vodja PS SDS-a Jože Tanko pa je dejal, da je intervencijski zakon vsebinsko pravzaprav zakon o izvrševanju proračuna in da bodo zato v DZ s težavo obravnavali podobna zakona, kot sta zakon o intervencijskih ukrepih in zakon o izvrševanju proračuna.

Pahor: Javnofinančna politika razpeta
Premier Pahor pa je poudaril, da bo javnofinačna politika ob razmeroma visokem primanjkljaju in povečanem dolgu države tako letos kot v prihodnjih letih razpeta med dva ključna cilja - doseganje makroekonomske stabilnosti in podpiranje dolgoročne rasti.

Pahor je ob tem opozoril, da stabilizacija gospodarskih razmer v nekaterih večjih razvitih gospodarstvih daje neko majhno upanje, da se bližamo dnu krize, a to okrevanje bo po vseh napovedih postopno. Medtem ko se napovedi o skrčenju obsega BDP-ja v tem letu gibljejo med 7,3 in 5,5 odstotka, pa se Sloveniji prihodnje leto obeta blizu enoodstotna rast, v letu 2011 pa še nekaj višja, vendar po Pahorjevih besedah ne več kot 2,5-odstotna.

Černač: Proračun prinaša povečano zadolževanje
Poslanca SDS-a, Andrej Vizjak in Zvone Černač, pa sta v četrtek opozorila, da proračun le ni tako varčevalno naravnan, kot trdi vlada. Po Černačevem mnenju je najbolj skrb vzbujajoč razkorak med predvidenimi prihodki in odhodki v obeh proračunih, ki se bo po njegovem mnenju v prihodnjih dveh letih le še povečeval: "Gre za izrazito povečano zadolževanje, ki bo povzročilo skokovit porast javnega dolga. Ta naj bi do leta 2011 narasel na 40 odstotkov BDP-ja."

"To ni programsko razvojno naravnan proračun. Gre za dokumente, ki so pripravljeni po enaki metodologiji kot v preteklih letih. Razlika je le ta, da je v teh dokumentih velik proračunski primanjkljaj," je še dejal Černač. Oba z Vizjakom pa sta poudarila, da se razvojne investicije, ki bi v obdobjih upada gospodarske rasti lahko tega nadomestile, odmikajo v nedoločeno prihodnost. Vizjak in Černač sta ob tem še prepričana, da "vlada pospešeno kuri podlago, ki jo je dobila ob nastopu mandata".

Vizjaka skrbijo novi davki
Vizjaka pa pri tem skrbi še uvajanje novih davkov - trdi namreč, da je v predlogih proračunov za prihodnji dve leti predvideno dvigovanje davkov za 120 milijonov evrov v prihodnjem letu in še za dodatnih 180 milijonov evrov v letu 2011. Vlada naj bi tako, kot pravi Vizjak, uvedla nove dajatve za obremenjevanje okolja z emisijami CO2, v letu 2011 pa naj bi bil predviden še davek na nepremičnine. "Vlada se očitna šali, ko nam daje tako visoke primanjkljaje, izrazito povečevanje javnega dolga in nove davke na mizo v teh težkih časih," je še opozoril Vizjak.

Vlada poslancem predstavila proračun