Vidimo serijo konfliktov med najvišjimi predstavniki oblasti, zlasti med kabinetom predsednika vlade in uradom predsednice. Od primera nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar do sporov na zunanjepolitičnem parketu in ne nazadnje tega, kar spremljamo v primeru kadrovskih imenovanj, kjer morata oba urada najti skupni imenovalec. Kaj je izvor teh sporov? Je vse le posledica tega, da sta oba novinca v politiki ali so korenine globlje? Gre za karakterne poteze obeh? Imajo konflikti interesno ozadje?

"Morda vse izvira iz tega, da predsednica nima veliko izvršilne moči, a si je želi," pravi Jure Trampuš. "Mislim, da si predsednica želi biti opažena," pa dodaja Rok Čakš. "Zdi se mi tudi, da se ozira že proti naslednjim predsedniškim volitvam. Zaveda se, da bo njen naslednji največji tekmec iz leve opcije, zato morda zavzema bolj sredinsko pozicijo, da bo lahko nagovarjala tudi desne volivce. Že zdaj vidimo, da je šla na katoliški festival v Stično, obiskala je povojna grobišča, sprejela je društva, ki se zavzemajo za spravo itd." našteva Čakš.

Predsednica in premier sta politična novinca

Glede konfliktnega razmerja med Natašo Pirc Musar in Robertom Golobom, ki je v ozadju postopka pred KPK-jem in ovadbe zoper premierja, in njunih političnih razhajanj Trampuš spomni, da se tudi prvi predsednik Milan Kučan in premier Janez Drnovšek nista dobro razumela in sta srepo gledala drug čez drugega.

"Ti konflikti med nosilci moči so nekaj običajnega, predvsem pa nič novega. Kar je novega v trenutnem razmerju med predsednico republike in predsednikom vlade, je to, da sta oba novinca v politiki. Oba sta prvič v politiki in ne razumeta delovanja ene in druge institucije," razmišlja novinar Mladine. Čakš se strinja, da sta oba, predsednica in premier, prišleka v politiko. "A ne gre pozabiti na samosvoj karakter obeh. Zlasti predsednica želi dokazati, da je avtonomna in neodvisna od izvršilne oblasti," pravi Čakš in dodaja: "To smo po mojem videli na primeru neuspešnega predloga Antona Ropa za guvernerja Banke Slovenije. To, da premier in predsednica nista homogena, je za demokracijo dobro. Še posebej zato, ker oba prihajata z istega političnega pola. To nas sili, da se sprašujemo o ravnanjih enega in drugega."

S političnimi spopadi ni nič narobe, če prinašajo dobre odločitve

Trampuš šteje predsednici v dobro to, da je za guvernerja predlagala najbolj strokovnega kandidata, ki sicer ni bil izvoljiv: "Nič ni narobe, da se politika med seboj spopada, če pride na koncu do dobrih rešitev. Pravilno, da je predsednica zavzela avtonomno držo, a treba je tudi vedeti, da je na koncu treba doseči konsenz pri kadrovskih odločitvah. In če se bo imenovanje guvernerja ali pozneje varuha človekovih pravic vleklo predolgo, bomo zapadli v neko nepotrebno kadrovsko krizo."

V tokratni epizodi še razložimo genezo spora, ki je pripeljal do zamrznitve statusa (in izključitve) Mihe Kordiša. Dvomi, da bo Kordiš ustanovil svojo, še bolj levo stranko, se pa strinja, da bo javni spor škodoval Levici, ki v veliki meri daje ton aktualni vladi. Premeščanje sil se dogaja tudi na desni. Rok Čakš, ki se nam je zaradi napada jesenskih virusov pridružil na daljavo, pove, zakaj je Janez Janša znova radikaliziral svojo retoriko (z napadom na sodstvo) in zakaj je Nova Slovenija po ustanovitvi stranke Anžeta Logarja v težavah. Po njegovem mnenju bo v letu pred volitvami prišlo do poskusov oblikovanja desnega bloka, ki ne bo del Janševe stranke SDS.