V Sloveniji imamo kljub dobri gospodarski rasti na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 77 tisoč brezposelnih. Čeprav številke kažejo, da je brezposelnost med najnižjimi v zadnjem desetletju, država za socialno varnost, tudi za različne programe izobraževanj in informacijsko podporo, še vedno namenja 1,6 milijarde evrov, občine primaknejo še okrog 375 milijonov evrov.

Medtem ko se marsikatera štiričlanska družina, kjer starši delajo za minimalni plači, danes že težko prebija skozi mesec in živi na robu praga tveganja revščine, je nemalo tudi takšnih posameznikov, ki so proučili sistem, in čeprav so delovno sposobni, črpajo socialne transferje. "Svetovalka je že dojela, da nekako aktivno ne iščem službe, in celo sama priznala, da se mi ne splača v službo za minimalno plačo," nam pove mlad sogovornik.

Da je razmerje med minimalno plačo in socialnimi transferji v Sloveniji premajhno, poleg delodajalcev in sindikatov opozarja tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Državne blagajne, iz katerih se črpajo transferji, se polnijo predvsem prek dela, s prispevki delodajalcev in delojemalcev. Direktorica Inštituta za socialno varnost Barbara Kobal Tomc opozarja, da "... se nam ob dobri gospodarski rasti in visoki stopnji zaposlenosti število prejemnikov denarne socialne pomoči nikakor ne more znižati, kar kaže na to, da je v bistvu ta pasivni del socialne politike nekako dosegel svoj vrh, zato s povečevanjem višine socialnih transferjev nekega učinka več ne bomo dosegli. Treba je razmišljati o aktivaciji teh oseb, ki ne delajo." Mladi, delovno sposobni, ki več let ostajajo brezposelni, predstavljajo tveganje, da bodo vse življenje živeli na plečih države, ki jim bo zaradi premajhnih vplačil tudi v starosti morala zagotavljati socialno podporo za preživetje.

"Kar se upokojencev tiče, država definitivno ni opravila svoje naloge," pa je prepričan Peter Kapelj iz humanitarnega društva Upornik, kjer pomagajo številnim starostnikom, ki jim centri za socialno delo ne morejo več pomagati. Med 238 tisoč državljani, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 591 evrov, kjer je postavljen cenzus za varstveni dodatek, jih le 21 tisoč prejema omenjen transfer. Ta jim je odobren, če med drugim zanje ne morejo skrbeti otroci. "Veste kaj, to mi je taka žalost. Imam 33 let starega sina, pa da mu rečem, da se me mora odpovedati! Raje nimam tistega denarja," pove upokojenka Majda Petek, ki se skozi mesec prebija z 260 evri pokojnine, saj nima oddelane polne delovne dobe.

Da bi bila država "bližje ljudem", je reorganizirala centre za socialno delo. Na tisoče evrov je porabila za računalniške sisteme, nove pisarne in promocijo, na terenu pa morajo njeno delo še vedno dopolnjevati humanitarne organizacije. "Ko center za socialno delo ne more nič več narediti za človeka, ga načeloma pošlje k nam, ker so tudi oni omejeni z zakoni in drugimi predpisi, da pridejo do trenutka, ko na žalost ne morejo več pomagati," sodelovanje med centri in humanitarnimi organizacijami opiše Kapelj.

Je pa država vzpostavila sistem za učinkovitejše preverjanje premoženja vlagateljev vlog, resno se je lotila tudi vprašanja fiktivnih naslovov, ki samo na papirju ločenim staršem omogočajo večje subvencije vrtca, davčne olajšave in druge socialne ugodnosti, čeprav so vse storitve sposobni plačati. "Tega je sorazmerno kar veliko. Dejansko se izgublja denar, gre tistim, ki nekaj fiktivno prikazujejo, namesto da bi šel denar za tiste, ki ga dejansko potrebujejo," pove Melita Šinkovec, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve, ki vodi medresorsko delovno skupino za ugotavljanje zlorab in pripravo predlogov sprememb predpisov na tem področju.