Državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je pojasnila, da so si na tokratnem srečanju s predstavniki sindikatov javnega sektorja izmenjali nekaj predlogov, znova pa se dobijo v ponedeljek. "Verjetno tudi to ne bo naše zadnje srečanje," je dodala.

Vladna stran je sindikalni v ponedeljek predlagala, da se plače uskladijo v drugi polovici prihodnjega leta, za določitev višine uskladitve bi uporabili formulo, po kateri bi od letne inflacije odšteli 1,7 odstotne točke, kolikor v javnem sektorju avtonomno rastejo plače zaradi napredovanj. Končna višina uskladitve pa bi znašala 60 odstotkov tega zneska. Sindikati so zahtevali stoodstotno uskladitev z inflacijo.

Po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakoba Počivavška so sindikati zdaj podali predlog, po katerem bi se plačna lestvica z marcem prihodnje leto uskladila v vrednosti 95 odstotkov inflacije v letu 2023. S celotno inflacijo pa bi uskladili lestvico, ki bi bila vključena v novi zakon o plačah v javnem sektorju. To bi po njegovih besedah zagotavljalo, da bi bila ob uveljavitvi novega plačnega zakona dejansko vrednost najnižjega plačnega razreda enaka minimalni plači, kar je tudi eden od ciljev plačne reforme.

Sorodna novica Sindikati javnega sektorja nezadovoljni z vladnim predlogom za 2,2-odstotno uskladitev plač

Kot je pojasnil, je vladna stran glede višine uskladitve vztrajala pri ponedeljkovem predlogu, je pa predlagala nekoliko zgodnejši datum uveljavitve uskladitve. "Efektivno bi to pomenilo, da bi se vrednost plačnih razredov v letu 2024 uskladila za dobrih 40 odstotkov inflacije, kar za nas ni sprejemljivo," je poudaril Počivavšek.

Gre za poenoten predlog obeh sindikalnih pogajalskih skupin. Tako Počivavšek kot Bojan Hribar iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja pa sta opozorila, da je zanje nesprejemljivo, da vladna formula usklajevanja vključuje tudi avtonomno rast plač v javnem sektorju. Vlado so pozvali, naj ta element iz svojega predloga umakne.