Odbora DZ-ja za gospodarstvo ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide sta se na skupni seji seznanila z drugim osnutkom nacionalnega reformnega programa za obdobje 2017-2018. Dopoldne bi to moral storiti že odbor za finance, a ker ni bilo pisnega mnenja vlade, so ga prestavili na popoldne.

Državna sekretarja na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj in na ministrstvu za delo Peter Pogačar sta na skupni seji predstavila osnutek, ki med drugim opredeljuje strukturne reforme, kot sta zdravstvena reforma in sistem dolgotrajne oskrbe, napoveduje nadaljnje spremembe v pokojninskem sistemu, na trgu dela, pri financiranju občin, plačah v javnem sektorju in obdavčitvi nepremičnin.

Opozicija zelo kritična
Poslanci so številne od napovedanih ukrepov pozdravili, pod vprašaj pa so postavili realnost vladnih načrtov in tudi predvidene časovnice. Marko Pogačnik (SDS) je tako med drugim dejal, da gre bolj za "pisanje pravljic". Iva Dimic (NSi) je spomnila, da so v programu "ene in iste stvari, o katerih se v DZ-ju pogovarjajo že pet let" - na primer vprašanja dolgotrajne oskrbe in sprememb pokojninskega sistema. Zadeve potekajo prepočasi, je bila kritična.

"Če bi se uresničila vsaj polovica zapisanega, bi verjetno bili naslednje leto prvi na lestvici konkurenčnosti," je dejal Daniel Krivec (SDS). "Se pa bojim, da ne bo tako in da je ta nacionalni reformni program podoben prejšnjemu in je zgolj dokaz, da papir vse prenese," je dodal. Kot primer je Krivec izpostavil napovedani zdravstveno reformo in reformo dolgotrajne oskrbe, pri čemer je predviden datum za sprejetje junij oziroma julij letošnjega leta. "Vlada ima torej še dober mesec, da prinese gradiva na poslanske klopi, kar vemo, da je nerealno," je dejal.

"Suhoparen dokument"
Marija Bačič (SD) je dejala, da gre za "birokratsko ustrezen, vendar malo suhoparen dokument, ki mu manjkata predvsem srednje- in dolgoročna vizija, kam gremo in zakaj". Med drugim je izpostavila odsotnost programov zmanjševanja stopenj revščine, ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva, zadružništva in delavskega solastništva podjetij ter fiskalno konsolidacijo, ki vključuje tudi spopadanje s posledicami bančne sanacije.

Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) je podobno izpostavila, da bi moral dokument izhajati iz bolj objektivnega stanja, pogreša pa tudi navedbe, kaj in kako bomo konkretno spremenili. Med drugim se je zavzela za razmislek o tem, kaj je mogoče storiti v času krepkejše gospodarske rasti, da bo ta vodila do boljšega življenja ljudi v Sloveniji.

Oba odbora sta sicer sprejela sklep, da vlada poslancem pošlje tudi končno besedilo nacionalnega reformnega programa, ki ga bo poslala v Bruselj.

Nacionalni reformni program skupaj s programom stabilnosti sestavlja vsakoletni dvojček dokumentov, ki postavljata smernice za reforme in javnofinančne ukrepe v prihodnjem obdobju. Na podlagi ocene obeh dokumentov Evropska komisija za vsako od članic pripravi priporočila, o katerih nato razpravljajo tudi članice Unije.

Javnofinančni podatki in načrti
Zaradi ugodnejših razmer se bo letošnji javnofinančni primanjkljaj namesto na 1,6 odstotka BDP-ja znižal na 0,8 odstotka BDP-ja. Vlada je tako tudi v prihodnjem triletnem obdobju predvidela hitrejše zniževanje primanjkljaja, kot je bilo predvideno doslej, in sicer naj bi se leta 2018 znižal na 0,2 odstotka BDP, za leto 2019 pa je že predviden pozitivni ciljni saldo v vrednosti 0,2 odstotka BDP-ja in v letu 2020 v vrednosti 0,4 odstotka BDP-ja.

Ukrepe, s katerimi želi doseči to znižanje primanjkljaja, je vlada v nacionalnem reformnem programu razdelila v tri vsebinske sklope: v prvega sodijo kratkoročni ukrepi, v drugega dolgoročni ukrepi, v tretjega pa ukrepi za krepitev potenciala rasti, je na seji odbora za finance povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Ti ukrepi še vedno omogočajo zmerno rast tudi na odhodkovni strani, vendar pa mora biti sproščanje varčevalnih ukrepov zmerno in postopno, je dodala.

Med kratkoročnimi ukrepi je izpostavila zmanjšanje stroškov upravljanja dolga, obvladovanje stroškov bolniških nadomestil, spremembo financiranja občin in sprejetje večletnega dogovora o plačah v javnem sektorju.

Med dolgoročnimi ukrepi je napovedala, da nameravajo letos dokončati zdravstveno reformo, dokončati sistem dolgotrajne oskrbe, v pripravi je tudi nabor usmeritev za nadaljnje spremembe v pokojninskem sistemu.

Drugi ukrepi pa predvidevajo zmanjšanje administrativnih oz. zakonodajnih bremen, spremembe v davčnem sistemu za povečanje konkurenčnosti, nadaljnje spodbude na trgu dela in zagotavljanje prestrukturiranja tistih podjetij, kjer je to še potrebno.

"S ciljanimi spodbudami določenih investicij želimo spodbuditi potencial rasti," je nadaljevala ministrica in dodala, da je posebna pozornost v dokumentu namenjena tudi reorganizaciji sodstva in prenovi gradbene in prostorske zakonodaje, predvsem z vidika odpravljanja administrativnih ovir pri umeščanju novih naložb v prostor oz. pridobivanju gradbenih dovoljenj.