Dvorec Betnava je, kot je znano, pred dnevi prešel v last petih duhovnikov. "Ideja je, da nadškofija ne bo upravljala Betnave," pravi Turnšek. Po padcu Vegrada prejšnji lastniki niso več videli smisla po revitalizaciji dvorca. Duhovniki so v lastniško strukturo vstopili po tem, pojasnjuje. Je mogoče, da bi se v prihodnosti Betnavi odpovedali oz. jo prodali? Vse je mogoče, odgovarja.

Rešitve ni, časovni načrt je
Kot nadškof ni strokovnjak za sanacijski program, zato so za obravnavo predmetnih težav najeli strokovnjake, tudi iz tujine, pravi. Končne rešitve na spregledu še ni. Znani so le roki za sanacijo, ki so zakonsko določeni, kratki, dodaja. "Seveda je stečaj najslabša možnost za lastnike, male delničarje, kot tudi za banke. Lastniki si tu ne moremo obetati ničesar."

Poročanje medijev o težavah mariborske nadškofije ocenjuje zadržano. Presojo prepušča strokovnjakom. Mediji pa pri iskanju senzacionalizma ne bi smeli zanemariti resnice, dodaja. "Največja vrednota je še vedno človek."
Kakšne odzive dobivajo od vernikov? "So pluralni. Od jeznih, užaljenih, do takih, ki z razumevanjem sprejemajo situacijo. Ki razumejo, da je Cerkev živ organizem. Da gre za sociološko telo, v katerem naprej živi Kristus. Ki vsebuje tudi človeka. In je zato tudi grešen. Čutim, da mnogi verniki to razumejo. Ni prav, da se je to zgodilo, vendar je to tudi del mene. V tem smislu je veliko ljudi solidarnih, hkrati pa čutijo bolečino."

Če do krize ne bi prišlo, bi bil ustvarjen samozadosten vir financiranja. Pa je to ustrezen način za delovanje Cerkve? "Ne," odgovarja, "to je neprimeren način, saj je vpetost v velik gospodarski sistem nujno povezan tudi s političnimi dogajanji, kar pa ni poslanstvo Cerkve, zato se mora od tega oddaljiti. Njeno poslanstvo, naloga in odlika je, da živi v preproščini. Ta "fama", da je Cerkev bogata" ni najbolj primerna, pravi, saj lastnik od tega premoženja nič nima.
Cerkev: Jadrnica v viharjih zgodovine?
"Odprta pa so tudi vprašanja med državo in Cerkvijo, ki jih bo treba doreči." Sam krizo doživlja kot izziv. Kot teolog in ekleziolog meni, da je Cerkev vedno doživljala viharje. "Ker ni le božja, temveč tudi človeška. Iz kriz pa je lahko izšla notranje, moralno prenovljena. Kar je ena od njenih temeljnih nalog, ki ni nikoli dokončana. Je sveta in grešna."

Smer? Vrnitev nazaj k evangelijskim svetom: uboštvu, čistosti in pokorščini. "Torej, kako upravljati dobrine, ki nam jih je podelil Bog. Kako živeti čisto, brez greha. Na osebnem, družinskem, župnijskem in državnem nivoju. Prav tako pokorščina, ki pomeni prisluhniti duhu in drug drugemu pri izkazovanju ljubezni."

Je bil odziv v javnosti oster zaradi posebnega moralnega poslanstva Cerkve? "Če je bila zaradi tega, Bogu hvala. To namreč podčrtuje naše osnovno poslanstvo." Na kakšen način si bodo prizadevali povrniti močno načet moralni ugled? "Edina pot med dvema, ki sta sprta, je pogovor. Zelo rad grem med ljudi. Enako je z našimi duhovniki, ki živijo med ljudmi. Na ta način se zaupanje obnavlja in ohranja. V tem času krize že doživljam zaupanje ljudi predvsem na karitativnem področju. Prav tako pri vzgojno-izobraževalnem delu, kjer so potrebe vedno večje."

Mladi so bili in vedno bodo izziv
Deluje tudi kot profesor na mariborski teološki fakulteti. "Mladi so bili in vedno bodo izziv. So v iskanju, imajo ogromno energije. To je izziv za vsakega pastoralnega delavca. Splošna kultura, v kateri mladi živijo, je zelo sekularistična, obrnjena stran od cerkvenih vrednot. Se pa hkrati tudi sami obračajo stran od smeri, v katero jih usmerja večinska družba. Zato se tu skriva veliko priložnosti. Tu so na primer skavti / ... /, pa ulični misijoni in aktualna smer nove evangelizacije, s katero želi Cerkev tiste, ki so se od vere oddaljili, tej ponovno približati."

Hobiji? "Sem imel, čeprav nobenega ne morem več razvijati. Poleti rad približno uro tečem, pozimi pa kolesarjenje na sobnem kolesu. Kadar si lahko vzamem čas, stopim v planine, ki jih ljubim že od otroštva. V mladih letih sem se ukvarjal s hrošči, kar pa bi zahtevalo preveč časa, ki ga trenutno nimam. Bil sem tudi član Slovenskega etimološkega društva. Kadar grem v naravo, hrošče še vedno vidim - prve."