Vlada je s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) decembra podpisala stavkovni sporazum, v katerem se je zavezala, da bo v sodelovanju s predstavniki sindikata prenovila karierni razvoj strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.

Po besedah tajnika sindikata Branimirja Štruklja je tudi vladna analiza pokazala, da je karierno napredovanje v vzgoji in izobraževanju zahtevnejše kot v drugih delih javnega sektorja.

Danes podpisani dogovor, ki sicer pomeni prvi korak k sistemski prenovi kariernega sistema strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, bo olajšal napredovanje v strokovni naziv svetnik. Sproščajo pogoje in potencialno omogočajo, da bo ta naziv pridobilo več učiteljev, je pojasnil.

Po njegovih besedah bo po novem manj nalog, potrebnih za dosego tega naziva. Sprememba pravilnika, ki ureja napredovanje strokovnih delavcev v nazive, pa bo začela veljati 1. septembra in šele takrat se bo začelo ugotavljanje pogojev za napredovanje v naziv svetnik v skladu z dogovorom, je povedal.

Hkrati so se podpisniki dogovora zavezali, da bodo karierno pot v vzgoji in izobraževanju podaljšali. "Ko se bo spreminjal zakon o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju, bo vključen tudi predlog za uvedbo četrtega naziva, to pa je višji svetnik," je napovedal. Zdaj so nazivi trije, in sicer mentor, svetovalec in svetnik. Dogovor pa ne pomeni neposrednega povišanja plač, je opozoril.

V prihodnje posledice za proračun

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je povedal, da zdaj najvišji naziv doseže od sedem do osem odstotkov delavcev v vzgoji in izobraževanju. To jim povprečno uspe v od 20 do 22 letih delovne dobe. "Želeli bi, da učitelji še bolj vlagajo vase, saj se to na koncu pozna pri delu v razredu in pri omikanosti prebivalcev," je poudaril.

Na ministrstvu si po njegovih besedah želijo, da bi tokratnim spremembam sledili tudi drugi deli kariernega sistema v vzgoji in izobraževanju. Do končnih rešitev pa naj bi po njegovi oceni prišli približno v dveh letih.

Danes podpisani dogovor letos ne bo imel posledic za državni proračun, v letu 2021 pa naj bi po oceni znašale 6,2 milijona evrov in v letu 2022 12,5 milijona evrov, je dejal. Ne ve pa, koliko ljudi bo napredovalo v svetnika.