Minister za pravosodje Zalar meni, da je delež denarnih kazni "nenormalno" nizek, to pa potrjujejo tudi številke iz letnega poročila, ki ga je za leto 2008 izdelala Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
VRSTE KAZNI:
– zapor;
– denarna kazen;
– prepoved vožnje motornega vozila.
GLAVNE IN STRANSKE KAZNI:
(1) Zapor se sme izreči samo kot glavna kazen.
(2) Denarna kazen se sme izreči kot glavna in tudi kot stranska kazen.
(3) Prepoved vožnje motornega vozila se sme izreči samo kot stranska kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi.
(4) Poleg glavne kazni se sme izreči ena ali obe stranski kazni.
Vir: Kazenski zakonik
Lani 24 stranskih denarnih kazni
Iz poročila je razvidno, da je bilo leta 2008 v različne zavode (zapori, mladoletniški zapori, popravni domovi) na novo sprejetih 3.251 oseb. Kot je znano, pa Zalar meni, da bi bile za kazniva dejanja, ki niso nevarna družbi, primerne tudi denarne kazni. Poročilo sicer navaja, da je bilo stranskih denarnih kazni leta 2008 na sodiščih izrečenih le 24.
MOGOČE STRANSKE KAZNI IN VARNOSTNI UKREPI |
- denarna kazen, |
- prepoved vožnje motornega vozila, |
- izgon tujca iz države, |
- obvezno psihiatrično zdravljenje, |
- obvezno zdravljenje alkoholikov, |
- obvezno zdravljenje odvisnikov, |
- prepoved opravljanja poklica, |
- odvzem vozniškega dovoljenja, |
- odvzem predmetov. |
KORISTNE POVEZAVE:
- Kazenski zakonik
- Poročilo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (2008)
Družbenokoristnih lani devet obsojencev
Tudi možnost alternativnih kazni - predvideva jo novi kazenski zakonik, ki je začel veljati1. novembra 2008 - še ni povsem zaživela. V letu 2008 je namreč družbenokoristno delo namesto bivanja v zaporu opravljalo le devet obsojencev. Do izreka alternativne kazni so upravičeni le obsojenci, ki so bili obsojeni na kazni do dve let zapora.
DRUŽBENO KORISTNO DELO
Kazen zapora do dveh let se lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. To delo se razporedi tako, da ne moti obsojenčevih obveznosti iz delovnega razmerja. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji, upoštevajoč pri tem objektivne in subjektivne okoliščine storilca in njegovo soglasje s takim načinom izvršitve kazni zapora. Z delom v splošno korist se ne more izvršiti kazen zapora, ki je bila storilcu izrečena za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Če obsojeni ne izpolnjuje nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v splošno korist, lahko sodišče odredi, da se izrečena kazen zapora izvrši.
Vir: Kazenski zakonik
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje